V mesecu avgustu 2002 je stopila v veljavo Sprememba zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 67/02), ki v 33.a členu določa, da mora lastnik oziroma uporabnik čolna na motorni pogon z močjo večjo kot 3.7 kW ( 5.0 KS), ki je vpisan pri Upravi RS za pomorstvo, skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja. Zavarovalna pogodba mora biti veljavna najmanj toliko časa, kolikor je veljavno plovno dovoljenje čolna. Najnižja zavarovalna vsota, ki jo zakonodajalec predpisuje za škodo iz posamičnega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, znaša 50.000.000,00 SIT. Obvezno zavarovanje odgovornosti lastnika oziroma uporabnika čolna je pričelo veljati 10.02.2003. Slovenske zavarovalnice so pripravile zavarovalne pogoje, ki so usklajeni s predmetnim zakonom. Ceniki za izračun zavarovalne premije so prirejeni tako, da se cena enoletnega zavarovalnega kritja pri motornih čolnih izračunava na osnovi moči pogonskega motorja, pri jadrnicah pa na osnovi kvadrature osnovnih jader (glavno jadro + genova). Ceniki so med zavarovalnicami usklajeni. Zahteve zakonodajalca po zavarovalnem kritju za ves čas veljavnosti plovnega dovoljenja so nekatere zavarovalnice rešile tako, da izdajajo permanentne (trajne) zavarovalne police z letnim obračunom zavarovalne premije. V potrditev zavarovalnega kritja se ob sklenitvi zavarovanja in plačilu zavarovalne premije izdajo potrdila o zavarovanju. Jadransko morje obliva obale petih držav. Tri izmed njih, Italija, Hrvaš ka in Slovenija, zahtevajo za plutje čolnov v svojih teritorialnih vodah obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja. Minimalni limiti zahtevanega kritja so različni. Najvišji limit ima Italija, 750.000 EUR, Hrvaška zahteva limit 1.400.000 HRK (cca 184.000 EUR), zahtevani limit v Sloveniji, preračunan v EUR protivrednost, je približno 216.000. Zavarovatelji ali njihovi pooblaščenci na zahtevo lastnika oziroma uporabnika čolna lahko podajo zavarovalno kritje, ki ustreza zahtevam vseh naštetih držav, vendar je za tako zavarovalno kritje potrebno nekaj doplačati. Omenili smo že, da so ceniki za zavarovalno kritje zakonske odgovornosti v slovenskih teritorialnih vodah in zahtevan limiti 50.000.00 SIT med zavarovalnicami usklajeni, to pa ne velja za razširjeno kritje, ki zadošč a zahtevam ostalih držav ob Jadranskem morju. Kot tretje osebe se ne smatrajo osebe na plovilu, ki je povzročilo škodo, torej tudi v primeru, ko je prišlo do smrti, telesne poškodbe ali prizadetja zdravja teh oseb, lete nimajo zavarovalnega kritja, vendar se tudi tako kritje lahko z doplačilom vključi v osnovno zavarovalno polico. Ko se lastnik oziroma uporabnik čolna odloča, kakšno vrsto zavarovanja odgovornosti bo potreboval, mora predvsem upoštevati, v katerih vodah namerava pluti. Prav mu bo prišel tudi podatek, da so v praksi mnogo bolj pogoste škode, povzročene na stvareh tretjih (materialne škode), kot škode, povzročene tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, zato ni odveč razmislek, da se v zavarovalno kritje za odgovornost vključi tudi rizik poškodovanja stvari. Zavarovalnice ponujajo tudi vključitev navedenega rizika ob doplačilu zavarovalne premije. Pravilna izbira zavarovalnega kritja za škode povzročene tretjim osebam torej ni tako enostavna stvar. Ob dokaj široki ponudbi slovenskega zavarovalnega trga in možnosti izbire širine zavarovalnega kritja priporočamo vsem lastnikom plovil, da se za izbiro pravilnega kritja obrnejo na strokovnjake s tega področja, specializirano podjetje za pomorska zavarovanja IBC iz Kopra, Ferrarska ulica 10, tel. 05 639 8018, tel./fax: 05 639 8017, e-pošta i.b.c@siol.net. Z njimi lahko uredite tudi vse vrste ostalih zavarovanj za plovilo. Poleg obveznega zavarovanja odgovornosti lastnika oziroma upravljalca čolna za škodo, povzročeno tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, in zavarovanja odgovornosti za materialne škode lahko zavarujemo tudi plovilo samo, tako imenovano kasko zavarovanje plovila. To zavarovanje pokriva škode na plovilu, nastale zaradi pomorskih rizikov kot npr. neurja, nasedanja, trčenja z drugim plovilom ter fiksnim in/ali plavajočim predmetom, požara, strele, navtične napake. Krije tudi krajo celotnega plovila, posledico vlomne tatvine in objestnega ali zlonamernega dejanja tretje osebe. Pokriva še druge manj pogoste rizike, vključiti je možno tudi kritje za čas regat, oddajanje v najem, razširiti meje plovbe (osnovna omejitev plovbe je Jadransko morje). Zavarovalno kritje je možno tudi skrčiti samo na kritje popolne izgube plovila ali samo na kritje osnovnih rizikov. Osebe, ki se nahajajo na plovilu, je možno tudi nezgodno zavarovati z letno zavarovalno polico, v kateri imena niso navedena, tako da ima zavarovalno kritje vsakokratni član posadke oziroma potnik. Nezgodno zavarovanje velja samo na plovilih, čigar lastniki ne opravljajo prevoza potnikov kot dejavnost. Na koncu bi omenil tudi zavarovanje odgovornosti profesionalnega skiperja (voditelja čolna). V Sloveniji se kar nekaj ljudi ukvarja s to dejavnostjo, ki je pri nas dokaj mlada. V tujini odgovarjajoče zavarovalno kritje za tovrstno dejavnost poznajo, pri naših zavarovalnicah pa takega kritja še nisem zasledil. Skiperjem bi priporočal, da si tako kritje priskrbijo, saj na morju ni malo okoliščin, ki lahko z malo njihove nepazljivosti pripeljejo do tragičnih posledic za plovilo, kar pa je še bolj zaskrbljujoče, v teh okoliščinah se lahko poškodujejo ali celo umrejo ljudje.