Ali jaz ali sodni dan. »Faktor časa je tu ključnega pomena,« je v zvezi z vladno zaupnico na seji sveta Demosa, ki je bila 28. novembra, opozoril sekretar Liberalne stranke Danijel Malenšek. Gre za to, da vladi, o sposobnostih katere se med strankami (tudi vladajočimi) počasi oblikuje konsenz, zagotavlja večinsko podporo parlamenta bolj ali manj le še pričakovanje »skorajšnjega« mednarodnega priznanja Slovenije. Do njega naj bi prišlo še ta mesec. V vsakem primeru bo konec decembra znano, ali bo Slovenija priznana ali pa bo na priznanje potrebno čakati še mesece. Karkoli od obojega se bo že zgodilo, oboje bo argument v prid temu, da sedanjo vlado nadomesti nova. Glasovanje o zaupnici, do katerega bi po mnenju predsednika vlade moralo priti čimprej (recimo v prvi polovici decembra), bi bilo torej pravzaprav glasovanje o tem, ali naj Slovenija vlado ima ali ne, ne pa izrekanje o zaupanju v obstoječo vlado, tako, kakršna je. Opisano razmišljanje bi lahko povzeli takole: »Če bi ne bili pred tako usodnimi in pomembnimi odločitvami, kot so trenutno pred nami (dokončno oblikovanje in sprejem nove ustave Republike Slovenije, postopki in aktivnosti v zvezi s priznanjem Republike Slovenije za samostojno in neodvisno državo, oblikovanje gospodarske in socialne politike Republike Slovenije za naslednje leto ter izhodišča za njen proračun za leto 1992), in če bi imeli trdno ter kvalitetno državno upravo, bi seveda lahko zamenjavo izvršnega sveta preživeli brez usodnih posledic.« Stavek ni naš, pač pa smo ga prepisali iz druge verzije obrazložitve vladne zaupnice. V skupščino je romala tretja verzija, v kateri je citirani stavek bistveno predrugačen.