Med kolegi iz drugih političnih skupin uživa Pöttering velik ugled. Celo enfant terrible evropskega parlamenta Daniel Cohn Bendit ne najde zlobne opazke na rovaš rojaka, ki v poslanskem avditoriju »sploh nima sovražnika«, kakor priznava socialistični tekmec Martin Schulz. Pöttering ima avreolo neutrudnega graditelja kompromisnih rešitev, tudi za ceno razredčenja predloženih osnutkov, ta vrlina pa bo poleg sposobnosti poslušanja, prepričevanja, oblikovanja konsenza in drugih odlik, ki krasijo tega občudovalca zgodovinskih kanclerjev Konrada Adenauerja in Helmuta Kohla, kot naročena v obdobju velikih preizkušenj. Evropski parlament je že med konvencijo veliko pripomogel k oblikovanju osnutka ustavne pogodbe, zato ni dvoma, da bo pod Pötteringovim vodstvom igral pomembno vlogo v poskusih obujanja malone že odpisanega temeljnega akta Unije. Predvsem pri ozaveščanju evropske javnosti in gradnji mostov sodelovanja s parlamenti članic skupnosti, ki so nosilci nacionalnih razprav. Novi predsednik parlamenta ne dvomi, da bi pri iskanju rešitve iz institucionalne krize morali ohraniti bistvene elemente evropske ustave, hkrati pa odločno podpira prizadevanje Angele Merkel za postopen razvoj dialoga o novi pogodbi, ki naj bi jo sprejeli najpozneje do izteka francoskega predsedovanja (v drugi polovici 2008). To bi zbudilo upanje na ratifikacijo sprejetega dokumenta še pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami (junija 2009), ko se bo Pötteringu iztekel mandat na čelu parlamenta.