Seveda družbena konfliktnost ni posledica samo "objektivnih" razmer, ampak jo je s premišljeno in uravnoteženo politiko mogoče tudi preventivno umirjati in "kanalizirati" v produktivno reševanje problemov. Gotovo pa je, da mora sama politika, ki naj bi blagodejno učinkovala na družbeno konfliktnost, sama težiti k oblikovanju konsenzov, tolerantnemu obravnavanju razlik ipd., kar pa seveda ne pomeni, da bi morala cenzurirati polemiko med različnimi pogledi. Vsaj načelno naj bi prav demokratični sistem omogočal takšne vzorce obnašanja v politiki, ki konfliktnih vprašanj ne potlačujejo, ampak omogočajo to, da se različni pogledi in interesi polemično izrečejo. Toda v določeni točki spora se morajo udeleženci sporazumeti za to, da bodo težili k odpravi konflikta in odpravi vzrokov zanj. Demokratična procedura glasovanja pa je tisti instrument, za katerega se razume, da lahko zaustavi poglabljanje konflikta, potem ko so izčrpana sredstva prepričevanja. Seveda se tudi v državah z dolgotrajno demokratično tradicijo reševanje konfliktov pogosto ne posreči, vendar pa je v vseh mogočih oblikah nadaljevanja konflikta vse do državljanske nepokorščine treba upoštevati vsaj minimalna pravila igre. V nasprotnem primeru se problemi, ki so vzrok konflikta, lahko samo še poglobijo. Včasih je koristna vloga konfliktov tudi to, da navsezadnje omogočijo pogajanja in sporazume.