Kljub svojim dosežkom (ali pa prav zaradi njih), ginokritiko že nekaj let po celi fronti napada literarna veda. Ginokritiki pogosto očitajo, da je proučevanje ženske pisave 'separatistično', da gre torej za nekak obrnjeni seksizem. Tako K.K. Ruthven trdi, da ginokritika ponavlja isto napako, ki jo feministke "očitajo moškim kritikom, namreč, da se ukvarjajo izključno s pisanjem enega spola". Ta obtožba o separatizmu je verjetno najšibkejša in najbolj cinična v protiginokritični orožarni, saj tudi nihče ne očita 'separatizma' tistim, ki pišejo o ameriški književnosti, romantični poeziji ali o ruskem romanu. Tudi ne vztraja pri tem, da bi bilo treba tipično antologijo moškega pisanja pravilno nasloviti z 'Veliki moški pesniki Medtem ko slovenščina pozna izraze pesnik/pesnica, pisatelj/pisateljica, kritik/kritičarka..., pozna angleščina le 'univerzalne' izraze kot poet, writer, critic..., ki jim po potrebi doda pridevnik female ali male ("ženski", "moški"). Od tod nekoliko neroden prevod "moški pesniki", ki pa navsezadnje niti ni tako neumesten, saj slovenščina uporablja moško obliko samostalnika tudi kot "univerzalni" pojem, ki vključuje tako osebke moškega kot ženskega spola, in je tako ubrala obratno pot kakor angleščina, kjer so si 'univerzalne' samostalnike prisvojili moški. Rezultat je seveda isti. 18. stoletja'. Zdi se, da morajo le feministične kritičarke braniti svoj predmet raziskave. Poleg tega feministična literarna veda ne graja ukvarjanja izključno z avtorji moškega spola, pač pa to, kako slepi so kritiki do dejstva, da pisati izključno o moških še ne pomeni pisati o 'književnosti' na splošno. Ginokritika je vedno poudarjala, kako nepristno je takšno enostransko moško prilaščanje pravic do univerzalnosti, in poudarjala, da je nemogoče ločiti žensko pisavo od njenih kontekstov v moški tradiciji, četudi ti niso bili njihova osrednja tema. "Feministična kritičarka ne more kar zavrniti branja patriarhalnih tekstov," pripominja Patsy Schweickart, "ker so ti povsod, in pogojujejo njeno sodelovanje v književni in kritiški dejavnosti. Pravzaprav je ženska, preden je postala feministična kritičarka, že prebrala številne moške tekste - še posebej najbolj avtoritativne tekste literarnega in kritiškega kanona. Introjecirala ni le androcentričnih tekstov, pač pa tudi androcentrične bralne postopke in vrednote".