Tako imenovana Warnockova komisija v Angliji je dve leti preučevala vprašanje, kaj je in kaj ni človeški zarodek. Komisija je ugotovila, da v procesu razvoja zarodka od prvega trenutka dalje ni mogoče določiti trenutka, v katerem bi nastala tako pomembna kvalitativna razlika, da bi lahko rekli: do tega trenutka je mogoče življenje prekiniti, po njem pa ne več. Ker pa je šla medicinska tehnologija svojo pot, so kljub spoznanjem, da se človekovo življenje prične v trenutku združitve spolnih celic, prišli do nekakšnega kompromisa. Tako so se odločili, da do 14. dneva človeške zarodke lahko uporabljamo za različne poskuse, po tem času pa je človekovo življenje opredeljeno kot tisto, s katerim se ne sme manipulirati, opravljati poskusov... Meja 14 dni, ki je umetno določena, je posledica prepričanja, da bodo spoznanja oziroma poskusi na zarodkih pomagali drugim. S tem pa je odprta pot vsem oblikam reprodukcije zunaj spolnega odnosa med partnerjema, odprta je tudi pot kloniranju, je povedal dr. Ivan Štuhec.