Za večjo finančno disciplino, predvsem kot obliko preventive, v tujini najpogosteje uporabljajo institut ustavitve plačil, ki določen čas varuje dolžnika pred upniki in mu pušča določen čas, da se izjasni, ali je sploh še sposoben poslovati ali ne. V državah Evropske unije sicer ni enotne politike glede tega vprašanja, tako da ga ureja vsaka država po svoje. V nemškem pravu je ustavitev plačil urejana tako, kot jo določa tudi naš zakon o gospodarskih družbah, vendar pa je poslovodni organ, ki pravočasno ne ustavi plačila, kaznovan za kaznivo dejanje z zaporom do treh let oziroma z denarno kaznijo. Predvidena je tudi kazen za dejanje, storjeno iz malomarnosti, in sicer zapor do enega leta ali denarna kazen. Nekaj podobnega imajo tudi Avstrijci. Zakonodaja na Hrvaškem je nekoliko milejša in je v novem zakonu o trgovskih družbah zagrožena zaporna kazen do dveh let ali denarna kazen. Pri vseh državah, ki imajo zakonsko določeno zaustavitev plačil, so na tak način prisilili dolžnike, da morajo plačati svojo obveznost ali jo ustrezno zavarovati, v nasprotnem primeru pa začeti postopek prisilne poravnave ali stečaja.