Ko se je moj gostitelj čez nekaj trenutkov vrnil, je s seboj prinesel majhno, kak decimeter veliko škatlico. Pazljivo jo je držal v roki in se teatralno postavil pred kamin. Bil je majhen in zelo debel možakar rdečeličnega obraza, za tak nastop pa bi bil primernejši visok moški, v obleki iz tvida in s pipo v ustih, ki bi se ponašal tudi s kakšno staro rano od sablje. Kakorkoli že, teatralno je dvignil škatlico in dejal: »Prejšnji teden sem se igračkal v kemijskem laboratoriju in skušal narediti novo vrsto radirke. Z drugim risalnim priborom mi je šlo še kar dobro, še posebej z dimenzionalnim krivuljnikom in črnilom, ki je občutljivo za svetlobo. No, tega dela sem se lotil predvsem zato, ker sem iskal material, ki bi vpijal grafit, ki pri uporabi ne bi drgnil papirja.«