Lahko delamo karkoli, saj sámo delo ni pomembno, bolj pomembna je pravzaprav energija, ki jo oddajamo v svet. Svoje poslanstvo že vključujem v delovanje. Kako nadzirate težo? Pri pranojedstvu je pomembno stabilizirati težo, ker sicer teža pada. To dosežemo s programiranjem telesnega elementala, da ohrani določeno težo ne glede na to, ali jemo ali ne jemo, ali spimo ali ne spimo, ali meditiramo ali ne meditiramo. Jasmuheen, ki že trinajst let živi od prane, je to uspelo. Vnebovzeti mojstri so ji v meditaciji rekli, naj ustali svojo težo, sicer bo slab zgled za pranojedstvo. Obsojali so jo tudi, da spodbuja anoreksičnost. Med anoreksijo in pranojedstvom je majhna ločnica, hkrati pa velika, kajti anoreksija pomeni ne ljubiti samega sebe, pranojedstvo pa je povezava in ljubezen ter preklop iz materialnega sveta na višje vibracije. In če te povezave nimamo, lahko zares umremo. Kako vzpostavljate povezavo z božanskim izvorom? Največ uporabljam meditacijo s svetlobo za prečiščenje. To je meditacija s Saint Germainovim vijoličnim plamenom, z roza plamenom božanske ljubezni, modrim plamenom božanske modrosti. Zakaj ljudje po 21-dnevnem procesu prenehajo s pranojedstvom? Delovati začne čustveno telo. Ljudje, ki ne predelajo čustvene prtljage, večinoma ne zdržijo življenja na prani. Pri tem procesu to postane še bolj jasno. Vsa pretirana čustva, pozitivna in negativna, še niso radost. Edino, kar šteje, je notranja radost. To je zame merilo. Ko si v radosti, blaženosti, pomeni, da si na pravi poti. Čim pa so nihanja, nas že premetava. Zakaj čustva jedo hrano? Že majhnemu dojenčku, ki zajoče, mama ponudi prsi ali cucelj. Ampak ni nujno, da on takrat potrebuje snov. Lahko da rabi ljubezen, pa je ne dobi. Ko se nam v odrasli dobi javlja lakota po ljubezni, se zatekamo k »papanju«. Da ne bo pomote; ne gre za ljubezen, ki ti jo da človek. Gre za univerzalno, božansko ljubezen. Te primanjkuje, ker smo se od nje ločili in z njo pretrgali stik. Kako doživljate božansko ljubezen? Meni je najbližja predstava boga kot osebe, ki sem jo dobila pri gibanju za razvoj zavesti Hare Krišna. Še preden sem prišla k njim, sem čutila, da je to oseba na višji vibraciji, ki je ne vidimo. Univerzum vodi ena oseba, ki je na drugih vibracijah. Zame to ni vera. Ne gre za verjeti, ampak za vedeti. Imate še kakšnega prijatelja, prijateljico, ki je tudi pranojedec in vam daje podporo? Imam kolegico v Zagrebu, ki je šla skozi proces presnojedstva. Živi samo na tekočinah, sokovih. Je stomatologinja in normalno opravlja svoje delo. Je zelo suha. Kaj se zgodi, če po daljšem obdobju prekinemo s pranojedstvom? Vse je odvisno od stanja uma. Tudi bolečine, ki jih potem doživimo, izhajajo iz uma. Če moja zagrebška prijateljica nekaj malega poje, dva dni obleži v postelji. To je psihično pogojeno, ker pričakuje, da bo po hranjenju zbolela. Včasih tudi mene kaj popade in pojem ogromne količine sladoleda. A ni nič narobe. Vem, da mi ne more biti nič. Veliko ljudem, ki gredo skozi ta proces, prija sladoled, kot da je neka lažja hrana. Katero hrano jeste? Sadje. Najbolj rada pa imam jabolka. Ko jem jabolka, se počutim čudovito. Pojem kilogram do dva jabolk na dan. Zdaj tudi že manj. Jem tudi krhlje. Včasih mi namreč manjka grizljanja in zato žvečim krhlje. Občasno uživam tudi oreščke in semena. Ko si enkrat v procesu pranojedstva, ti vsebnost hrane nič ne pomeni. Ne ukvarjam se ne z vitamini niti z minerali, ne s tem, ali je hrana bio ali ne. Kadar te hrani svetloba, te hrani pač svetloba. Hrano jemljem kot »cucelj« (dudo), ne pa da mi ona nekaj daje. Raje imam seveda domača jabolka, ker imajo boljši okus. Ampak načeloma se s tem ne obremenjujem. Kaj pijete? Tekočine ne potrebujem, vodo dobim s