Na različne razlage, objavljene v različnih medijih, o možnostih vlaganja tožb zaradi obdolžitev, ki so jih izrekli posamezniki v oddaji finske televizije YLE glede slovenskega kupovanja oklepnikov patria, se je ministrstvo za pravosodje odzvalo s strokovnim pojasnilom. Ministrstvo opozarja, da o kaznivem dejanju žaljive obdolžitve v hujši obliki govorimo takrat, ko je storjeno z objavo v tisku, po radiu, na televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja. Ko je takšno kaznivo dejanje storjeno »proti državnemu organu, uradni ali vojaški osebi«, gre za t. i. predlagalni delikt, ki se preganja na predlog, in ni mogoče vložiti zasebne tožbe. Oškodovanec je le v funkciji sprožitelja kazenskega pregona. Če v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za kaznivo dejanje in storilca, poda predlog za pregon, so državni organi dolžni storilca poiskati in ga kazensko preganjati po uradni dolžnosti. Ker pa gre za pregon po uradni dolžnosti, ni mogoče govoriti o tem, kdo bo kril sodne stroške zasebnega tožnika: ker ni zasebnega tožnika, ta niti stroškov nima.