Poleg predvidenega programa, ki ga Medina pač mora predelati, če želi uspešno opraviti izpite ob zaključku šolskega leta, so sestavni del njenega izobraževanja tudi različni projekti, ki si jih zastavita z mamo. V kakšnem vrstnem redu se loteva snovi, kje se uči, koliko časa sedi za knjigami in s kakšno literaturo si pri pridobivanju znanja še pomaga, je povsem njena (oziroma mamina) odločitev. “Naše delo temelji predvsem na izkustvenem učenju. Veliko se pogovarjamo, razpravljamo, si med sprehodom izmišljujemo zgodbe, v vsakem večjem mestu obiščemo muzeje, naravne ali kulturne znamenitosti ... Skratka, povsod, kjer se le da, nabiramo znanje,” pojasnjuje Irena Weber. Kot priznava, je kot hčerina učiteljica precej stroga. “Od hčerke zahtevam tisto, kar zmore. Če so v šoli standardi nastavljeni nižje, me ne zanima. Pomembno je, da ona dela v okviru svojih zmožnosti. Ni namreč razloga, da pristajamo na povprečje, če lahko dosežemo več,” je prepričana.