Če se prične v javnosti kaj šušljati, se navadno to tudi uresniči. Šušljanje pa se že spreminja v govorice in tako je že slišati nekakšne grožnje, tokrat celo po radiu in televiziji ter drugih medijih. Kjer pa je dim, se slej ko prej prikaže tudi ogenj. In če ga nihče ne gasi, pride do požara. Pri nas pa je pametnih gasilcev bore malo ... Za kaj gre? Tisti, ki so sploh še ostali zaposleni, gredo vse bolj v nos našim velmožem oziroma novi vladi. No, če ne oni, saj jih potrebujejo zaradi davkov in volitev, pa njihove plače prav gotovo! Pravijo, da zaradi previsokih plač nismo konkurenčni na svetovnem trgu! In so, jasno, takoj našli rešitev. Kot vedno je tudi ta takšna na horuk! Z več strani je že slišati, da so delavske plače previsoke, čeprav so, roko na srce, glede na cene in življenjske stroške nasploh, skoraj povsod, razen v upravah in pri menedžerjih, ki pridejo v firmo zaradi znancev in po vezah, krepko prenizke. A kaj oni vedo, kako se preživi s plačo, manjšo od 400 evrov, kako plača tak človek položnice, nakupi hrano, obleče otroke!? Poslušajo, kar jim prišepnejo razni strokovni sveti, za katere je značilno, da so sestavljeni iz cinikov ali pa iz ljudi, ki pojma nimajo. Pojma o življenju s prazno denarnico. Oni visoko letajo, vozijo se z letali, kupljenimi z denarjem iz davkov, ki jih plačujemo s temi majhnimi plačami, in ne vidijo težav majhnih ljudi, ki so tam daleč spodaj. Najraje bi videli, da bi raja delala za pest riža na dan. Zato stran z vsem, kar smo imeli v socializmu, v prejšnjem sistemu! Delavske plače bi najraje oklestili za dodatek za minulo delo, odvzeli plačan odmor za malico, ukinili povrnitev stroškov prevoza na delo, verjetno tudi regres in - če sem prav slišal - še odpravnino, ki jo delavec zdaj dobi, ko gre v pokoj ali če postane tak ali drugačen višek oziroma trn v peti menedžerja. Verjetno sem še kaj spustil, a že to, kar sem naštel, je za zaposlene dovolj grozno. Tudi za nezaposlene je vse pogosteje slišati, da imajo previsoke socialne podpore in da jih predolgo prejemajo (samo mimogrede: v prejšnjem režimu so jih še dlje!). Kot da so sami krivi, da ne dobe dela. Mnogi mladi s končano visoko izobrazbo napišejo po 50 in tudi sto prošenj, a brezuspešno. A geslo novokomponirane turbofolk vlade, ki smo si jo izvolili, je "Stran s socialistično navlako! Vsak naj se sam znajde, za ostale pa pest riža ..." Tako je razumeti nasvet strokovnega sveta. Našo vlado zato sprašujem, če je brezposelni kriv, da ne dobi zaposlitve, in kdo je kriv, da je delo sploh zgubil, saj se menedžerju, ki je firmo zafural, še nikoli ni nič zgodilo, ampak je šel na drugo delovno mesto delat izgubo in polnit zavode za zaposlovanje. In nikar naj ne odgovore s floskulo, da se nezaposleni nočejo voziti v druge kraje, kjer bi lahko obirali jagode, hmelj ali jabolka! Če vse to, kar sem naštel, izhaja iz evropske ustave, potem res ni čudno, zakaj jo je naša vlada požegnala tako na hitro, kot da bi ji pod nogami gorelo, pred tem pa volilcev še za mnenje ni vprašala, še več, sploh jim ni povedala, kaj piše v njej in kaj nam je storiti. Pa taka demokracija! Na vsakem koraku le neživljenjske rešitve in idiotski nasveti tistih, ki so trenutno pri koritu, in ki ne vedo, kaj sta brezupna situacija in beda, tistih, ki ne vedo, kaj je zavod za zaposlovanje in tudi tega ne, kaj je stanovanjska stiska - in ki zato res lahko skrbe za družino in toliko otrok, kolikor jim jih je bog dal, naokrog pa dele nasvete, naj še drugi pospešijo tempo, da nas bo več.