Vlašićeva je seveda dosegla hrvaški rekord v dvorani (kot absolutni se ne prizna zaradi podlage odskočišča) in naskakovala letvico tudi na višini novega (oziroma izenačenja) svetovnega rekorda - 2,09 metra (to višino je doslej preskočila le Štefka Kostadinova leta 1987). V prvih dveh poskusih je bila kar daleč od uspešnega skoka, v tretjem pa je le malo manjkalo, da ni postala prva dama skoka v višino vseh časov. Pri tretjem skoku je letvico porušila z golenico. »Oče, malo je manjkalo, pa bi postavila svetovni rekord,« je Blanka takoj po končanem tekmovanju telefonirala očetu Jošku v Split, ki je željno pričakoval novice iz Slovaške. »Počutim se odlično in škoda, ker na valentinovo niso postala svetovna rekorderka.« Blanka je skakala po običajnem ritualu, saj je izpustila začetno višino na 180 centimetrih, potem v prvem poskusu preskočila 184 cm in spet izpustila 187 cm. Spet je bila takoj uspešna na 190 cm, izpustila 193 cm in nato v prvem poskusu premagala višine 196, 199, 203 in 205 centimetrov. »Šokirana sem. Toda ne zaradi preskočenih 205 centimetrov, ampak zaradi poskusov na 2,09 metra. Prva dva poskusa sta bila zelo slaba, v tretjem pa sem bila popolnoma umirjena in zbrana in sem samo sebe presenetila, kako blizu sem bila. 209 centimetrov so doslej preskočili le enkrat in zdaj vidim, da je to mogoče. Tisti uspel poskus na 2,05 metra je bil tako dober, da mislim, da bi preskočila tudi 2,09 metra, če bi bila letvica postavljena tako visoko. Zdaj moram ostati realna. Vem, da se bo zdaj o meni marsikaj govorilo in pisalo, toda jaz vem, kaj je moj cilj. Nobenega proslavljanja po rekordu ni bilo in odpovedala sem tudi miting v Zagrebu, kjer bi morala skakati konec tedna. Nobenega pomena ni, da skačem z mladinkami, raje bom odšla v Split, da se malo spočijem in pripravim za konec sezone,« je bila zgovorna najboljša hrvaška atletinja.