Za dober pridelek je zelo pomembna čim ranejša setev. Nobene škode ni, če po setvi ponovno nastopi mraz in zapade sneg. V naših razmerah je najprimerneje, če jara žita posejemo med 1. in 20. marcem. V kolikor vremenske razmere dopuščajo, pa setev že lahko opravimo tudi v zadnji dekadi februarja.Tako rana setev pa je možna le, če je njiva že jeseni preorana. Po skrbnem jesenskim oranju, njivo obdelamo za setev z enim obhodom z brano, še bolje pa s predsetvenikom. Predsetvenik poravna brazde, v globini 3 do 5 cm napravi drobno grudičasti sloj, ki omogoča nemoten vznik in rast posevkov. Prav tako je koristno, če setev opravimo v nekoliko vlažnejšo zemljo, seveda pa ne v toliko vlažno, da bi se mazala. Oranju neposredno pred setvijo se izogibajmo, ker s tem izgubimo veliko časa, kajti orjemo lahko šele, ko se zemlja primerno osuši, setev pa se lahko zavleče izven optimalnega roka. Setev v aprilu odsvetujemo. Pri kasni setvi posevki prehitro preidejo iz vegetativne faze v generativno (prehitro sklasijo oz. latijo), kar ima za posledico nižji pridelek.