Kje so tisti časi, ko je bil t. i. rokotvorni pouk eden od predmetov v osnovni šoli. Pri teh urah so se naše babice in prababice učile šivanja, pletenja, kvačkanja, vezenja in še nekaterih tehnik, ki naj bi jih znala vsaka gospodinja. Sledilo je obdobje, ko se tem veščinam ni posvečalo nobene pozornosti in se je le še redko katera mama lotila krpanja nogavic, saj je bilo lažje kupiti nove (da ne omenjamo tega, da večini deklic niti na misel ni prišlo, da bi v prostem času izvezle prtiček s križci ali naredile gobelin, ki bi ga lahko s ponosom obesile na steno svoje sobe). Toda tudi na tem področju obstajajo izjeme, ki potrjujejo, da vse vendarle še ni izgubljeno. Tako kot se vrača zanimanje za znanje že skoraj pozabljenega klekljanja, je vedno več tudi tistih, ki si želijo svoj skromno odmerjeni prosti čas preživeti čim bolj ustvarjalno. Prav tem je namenjena bogato ilustrirana knjiga