V resnici pa prav vprašanje koncesij v praksi povzroča velike preglavice. Tako so v Kliničnem centru (KC), kot je povedal tamkajšnji generalni direktor dr. Primož Rode, izgubili kirurga, ki je na leto opravil 345 operacij; s tem so izgubili program, vreden skoraj 80 milijonov tolarjev, v službi pa je ostal ves preostali strokovni kader, ki je sicer timsko sodeloval s tem kirurgom. Sicer pa je samo iz KC tako doslej »odšlo« za okoli 600 milijonov medicinskega programa, kar pomeni, da bolnišnica dobi tudi ustrezno manj sredstev od ZZZS. »Klinični center zasebni bolnišnici ne nasprotuje, vendar mora vsak od kreatorjev zdravstvene politike vedeti, da smo v KC dolžni obdržati integriteto,« pravi dr. Rode. V primeru edine slovenske zasebne bolnišnice je namreč tako, da v njej deluje osebje, sicer zaposleno v Kliničnem centru; tu delajo v svojem prostem delovnem času, pogodbeno, pri čemer pa vendarle - ob védenju tako ene kot druge strani, kot je bilo včeraj jasno izraženo -, pravzaprav kršijo tako konkurenčno klavzulo kot kolektivno pogodbo. Sicer pa je generalni direktor KC spomnil na dvoje: na konkurenčnost, izzvano z načelom »denar naj sledi bolniku«, pa tudi na pravila EU, po katerih naj bi zdravniki delali po 48 ur na teden - če bi se tega držali, je dejal, bi v desetih letih imeli za pol manj bolnišnic, kot jih imamo danes.