Mladi novinar je med kolegi užival veliko naklonjenosti. V minulem letu so mnogi sicer vsaj potihem podvomili o njegovem delu, ki je vedno vsebovalo izjemno zanimivo in živopisno anekdoto ter artikulirane citate sogovornikov, ki so pogosto govorili kot junaki romanov. Nekateri Glassovi starejši kolegi so nekajkrat cinično pripomnili, da so njegove novinarske zgodbe predobre, da bi bile resnične. Po šokantnih razkritjih Glassovih laži in izmišljotin so obtožbe letele predvsem na oddelek za preverjanje dejstev (fact checking), ki je predvsem v ameriškem revijalnem tisku izjemno pomemben, saj ljudje, ki opravljajo to delo, za novinarjem in pred uredniškim branjem preverijo vse podatke - od razdalje med mestoma, ki jo v besedilu navaja novinar, do vseh citatov njegovih sogovornikov. Slednje je še posebno pomembno, saj morajo novinarji preverjevalcem dejstev izročiti zapiske pogovorov in telefonske številke njihovih sogovornikov, tudi tistih, ki se v besedilu ne pojavljajo z imenom. Preverjevalci nato ponovno pokličejo vse vire in z njimi od vejice do pike preverijo, če so besede, ki so na papirju, res tisto, kar so povedali v pogovoru z novinarjem. Ironija tega primera je, da je Glass - tako kot mnogo ameriških novinarjev začetnikov - svojo kariero začel prav v omenjenem oddelku, ki naj tedenskih in mesečnih publikacij ne bi le zaščitil pred tožbami, ampak tudi ubranil njihov ugled in obdržal integriteto resnega novinarstva ter slednjega jasno ločil od rumenega tiska.