V življenju se zmeraj prepletajo vsakdanji dogodki, večji ali manjši, pomembni za obstoj in bivanje vsakega posameznika, ter politika, ki nas usmerja in pogojuje. V Sloveniji so zelo zaskrbljeni zaradi suše, ki ogroža vegetacijo in pridelke, posebej na Primorskem. Mnogi se že pripravljajo na dopust. V zvezi s tem predstavnik hrvaškega turizma v Sloveniji zatrjuje, da bo obmorske kraje v Istri in Dalmaciji letos obiskalo rekordno število, kar milijon turistov iz Slovenije. Veliko navdušenje in aplavze je doživela Alenka Gotar, ki se je s pesmijo Cvet z juga uvrstila v finale tekmovanja za pesem Evrovizije 2007 v Helsinkih. Na političnem prizorišču pa so aktualne tiste teme, ki naj bi vplivale na razvoj in utrjevanje demokratične države, tudi upoštevaje vlogo in možnosti Slovenije v EU in drugih mednarodnih povezavah. V sredo, 9. maja, ki je po novem Dan Evrope, je bilo v Sloveniji veliko najrazličnejših slovesnosti in prireditev, ki se bodo sicer še nadaljevale do konca leta 2007, ki je v celoti posvečeno evropski integraciji oz. procesom sodelovanja v okviru EU. Toda v mesecu maju leta 1945 so bili tudi pomembni zgodovinski dogodki, pri katerih so mnogi Slovenci sodelovali. Z zmago nad fašizmom se je končala druga svetovna vojna in začelo naj bi se obdobje miru, svobode, demokracije in blaginje. Ob spominjanju na dogodke ob koncu druge svetovne vojne so ponekod z nostalgijo omenjali Tita in njegovo domnevno veličino. Morda je najbolj očiten primer spominjanja na Tita v Sloveniji gora Sabotin nad Novo Gorico in Gorico, kjer so v prejšnjih letih iz skal postavljali napis Naš Tito. Tam je v torek, 8. maja, Sekcija Maj 45, ki deluje v okviru območne organizacije borcev v Novi Gorici, pripravila tradicionalno baklado. Z njo so zaznamovali ne le spomin na 9. maj 1945, dan zmage, ampak tudi spomin na nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Časnik Primorske spodbudilo boj in prizadevanja za osamosvojitev Slovenije. Javna občila medtem s poudarkom in podporo poročajo o vzdušju, ki nastaja za volitve predsednika Slovenije. Za sedaj v tekmi sodelujeta le Lojze Peterle in Borut Pahor. Kaže, da bosta kandidaturo Peterleta poleg njegove Nove Slovenije, krščanske in ljudske stranke, podprli tudi Slovenska desožitje, zanj si bom prizadeval.” Nenavadno ostro Boruta Pahorja ocenjuje nekdanja ljubljanska županja Vika Potočnik, ki pravi, “da se bo vrnila v politiko.” Po njenem “naj Pahor kmalu obišče kakega svetovalca. In še nekaj, odloči naj se! Ne pa, da kar naprej govori: bomo videli, kaj mi bodo rekli ljudje. Za svojo odločitev mora prevzeti odgovornost. Sama cagavih politikov ne spoštujem.” Za lepo ali vsaj dobro prihodnost slovenskega jezika Delovanje državnega zbora je že nekaj časa moteno, ker je treba na novo urediti sestavo in pristojnosti parlamentarnih delovnih teles. Težave je povzročilo 12 poslancev, ki so izstopili iz LDS in prestopili bodisi k Socialnim demokratom bodisi v Združenje zares. Težave bodo morda v kratkem odpravljene, ker je kolegij predsednika državnega zbora sprejel dogovor o novi sestavi članstva v parlamentarnih delovnih telesih. Za prestop je bil “kaznovan” Marko Pavliha, ki ni bil ponovno izbran za podpredsednika državnega zbora. Državni zbor je sprejel resolucijo o nacionalnem programu za slovenski jezik. To je strateški razvojni dokument najvišjega zakonodajnega organa v Sloveniji, ki pomeni vsebinsko nadaljevanje in nadgradnjo veljavnega zakona o javni rabi slovenščine. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa je skupaj s svojo Komisijo za slovenščino v javnosti 15. maja priredila posvet o stanju, stiskah, zagatah in zakladih našega jezika zdaj in jutri, tu in na tujem. V SAZU so v vabilo zapisali, da bi si morali vsi prizadevati za naš jezik in za njegovo lepo ali vsaj dobro prihodnost. Marijan Drobež