Puberteta je obdobje iskanja, ki obstane na trdnih temeljih, na katerih se mladostnik zgradi v celovito osebo. Ne le na sistemu informacij, znanja, vrednot in ideologije, tudi na področju čustvenega življenja. »V prvih socialnih stikih, ki jih ima mladostnik s sovrstniki na drugačen način, ne prepozna tega, kar doživljajo drugi: včasih si ne povejo, in tu se komunikacija zadrgne. Lahko je govoriti o učiteljih, televiziji, šoli, glasbi, ne znajo pa govoriti o tem, kaj se dogaja v njih. Takrat se obračajo po pomoč k staršem zelo neprijetno, tako da izzovejo čustvo, ki ga ne znajo opredeliti, izraziti.« V takšni umetni situaciji se starši odzivajo čustveno, različno intezivno, pubertetnik pa pobere ta vzorec. Pubertetnik se mora naučiti odzivati na različnih stopnjah čustvovanja tudi njemu se dogaja, da pobesni, da ga zlomi, da je vesel, da ga kdo užali. Zato on užali starše, zato jih spravi v bes, jih razžalosti. Predvsem zato, da se nauči, kje so meje, kako in kje jih braniti pri sebi, kako jih ubesediti ter kako ravnati z drugimi.« Torej pubertetnik ne provocira svojih staršev, nikoli jih ne želi prizadeti.