V MLD smo zgroženi nad sprejetim predlogom spremembe Zakona o JRM, ki prinaša uvedbo policijske ure za osebe, stare manj kot 16 let. Povsem nerazumno je govoriti o prepovedi obiskovanja lokalov, kjer se toči alkoholne pijače, saj to dejansko zajema vse lokale – celo restavracijo v Državnem zboru. Upamo, da zagovorniki policijske ure ne mislijo, da se mladi ne bodo družili med seboj, da ne bodo vsaj občasno želeli iti ven. Če jim ob tem zapiramo vrata lokalov, kjer tako ali tako že sedaj ne smejo točiti alkoholnih pijač mladoletnim (se pravi tudi tistim od 16. do18. leta), jim ostane samo eno – preživljanje prostega časa na ulici. Ali si to želimo? Ali smo res tako daleč, da mora država zaradi nesposobnosti njenih inšpekcijskih služb uvajati prepoved obiska lokalov? Katera družbena kategorija bo naslednja? Nihče od mladih ni čisto nič kriv, da državni inšpektorji v primeru Lipe niso opravljali svojega dela. Vprašanje, ki se postavlja, nikakor ni, zakaj mladi hodijo ven – vprašanje je, zakaj država ne zagotavlja spoštovanja zakonov, ki jih sama sprejema? Predlog kaže na popolno nerazumevanje potrebe mladih po druženju z vrstniki, potrebe po zabavi in sprostitvi. V času, ko se na mlade izvaja vedno več pritiska, tako v obdobju šolanja in pozneje v obdobju iskanja zaposlitve, je zabava sestavni del življenja mladih. Vsak posameznik lahko izbira načine zabave sam, seveda tako, da pri tem ne ogroža sebe in drugih. O načinih preživljanja prostega časa, o tem, kako se obnašati v družbi, pa nas naučijo predvsem naši star-