Nekatere strupe, ki so jih odkrili pri kolumbijskih žabicah iz rodu Phyllobates (družina Dendrobatidae), ki jim rečejo tudi »poison-dart frogs« (žabice s strupom za puščice), so na veliko presenečenje biologov in kemikov našli tudi v perju in koži ptičev z Nove Gvineje. To so prvi znani primeri kemične obrambe pri ptičih, ki jih že več kot deset let proučuje J. P. Dumbacher (National Zoological Park, Washington D. C.). Prvič se je srečal s strupenimi predstavniki iz rodu Pitohui (družina Pachycephalidae) leta 1990, pri analizah strupov pa sta mu pomagala predvsem kemika z NIH J. W. Daly in T. F. Spande, ki proučujeta tudi žabje strupe. Prvo »bližnje srečanje« s strupenim endemičnim ptičem je imelo za ornitologa kar neprijetne posledice ko se je z okuženimi prsti dotaknil ustnic in nosu, so se pojavili odrevenelost, vnetje in skelenje ter kihanje. Ko je pekoči prst hotel ohladiti v ustih, so ga ta zaskelela, kot če bi jedel papriko čili ali se dotaknil 9voltne baterije. Domačini jim pravijo tudi »škart ptiči«, ker niso užitni, dokler jim ne odstranijo kože in perja ter jih nato pripravijo na poseben način. Podobno kot pri strupenih žabicah tudi pri ptičih na strupenost opozarja obarvanost perja, poleg tega pa še močan, neprijeten vonj. Pri nekaterih rasah ene vrste so opazili primer mimikrije, to pomeni, da nestrupene oblike ptičev po obarvanosti perja posnemajo strupene in s tem nekako preslepijo svoje plenilce, saj se zaradi podobnosti skrijejo med strupenimi.