Tokrat nisva potrebovala palca, kajti starejši Anglež s soprogo se je sam ponudil, da naju zapelje nazaj do Dunedina. Šli smo po drugi, lepši poti z razgledom. Prva izmed bližnjih kmetij, ki so glavna turistična privlačnost na poti nazaj proti Dunedinu, je na vrhu hriba s prelepim razgledom na ocean. Kmetje prodajajo meso ovac in izdelke iz njihovega mleka v mestu ali pa priložnostnim obiskovalcem. Za tukajšnje ovce je značilna črna volna in ravno omenjena kmetija je znana po kakovostni volni iz lastne predilnice. Črna volna je precej kvalitetnejša od svetle, pomešani pa sestavljata lepe kontrastne vzorce, tako da se jim le redkokdo od obiskovalcev upre; skoraj vsakdo odide od tod vsaj s šalom. Angleževa soproga si ni mogla kaj, da ne bi kupila cele torbe čiste črne volne, ki naj bi ji po njenih besedah krajšala popoldneve. Na plaži spodaj je veter pričel vleči s svojo največjo močjo. Visoki valovi so prinašali na obalo nove kupe peska in se poigravali s starimi, že udelanimi obalnimi sipinami. Na tem predelu marsikateremu mlademu deskarju ni uspelo, da bi se vrnil na obalo. Pravijo, da po žilah deskarjev teče čist adrenalin, ko stojijo na robovih valov, ki jih prinaša z odprtega morja; voda je ledeno mrzla, ko se premeša z globinskimi tokovi. S temi pridejo tudi morski psi, ki so doslej že nekaj deskarjem skrajšali življenjsko pot.