V začetku 19. stoletja so bile vode okoli Antarktike raj za ribiče. Tjulnje in kite, ki so jih tod lovili, so skoraj povsem iztrebili. Po podpisu pogodbe o Antarktiki leta 1959 veljajo strogi predpisi, ki lov prepovedujejo. »Tako zdaj živali na Antarktiki človeka ne poznajo več kot lovca in se ga ne bojijo. Pravzaprav so vloge zamenjane, mi smo se počutili kot v živalskem vrtu, na drugi strani ograde.« V nasprotju z laičnim prepričanjem sta obalni pas prostrane gorate dežele, predvsem pa morje, ki jo obkroža, neverjetno bogata z življenjem. Najbolj atraktivne so seveda velike živali, kiti, tjulnji in pingvini, pa albatrosi in še nekaj drugih vrst ptic. Morje je bogato s hrano, z algami, planktonom, meduzami ... Za znanstvenike je ta svet še posebno zanimiv, saj je Antarktika biološko najbolj izolirana celina. Obkrožena je namreč z mrzlim morskim tokom, ki je neprebojna črta za večino živalskih vrst. Ta temperaturna mejna črta, ki se z gibanjem morskih tokov seveda tudi sama premika, se imenuje polarna fronta ali antarktična konvergenca.