Vodja uprave skandinavske letalske družbe SAS (Scandinavian Airlines) Mats Jansson je prejšnjo sredo predstavil rezultate družbe za tretje poslovno četrtletje. Ti niso spodbudni. SAS AB je imel več kot dve milijardi švedskih kron izgube (260 milijonov dolarjev). Za nastale razmere Jansson krivi slabše povpraševanje potnikov po letalskih storitvah, saj so številne odvrnile visoke cene vozovnic, ki pa so sledile višjim cenam nafte. Največjo izgubo je SAS sicer imel zaradi svoje španske enote Spanair (SAS je njegova lastnica), zlasti po avgustovski nesreči v Madridu, v kateri je ugasnilo 154 življenj. Nesreča je zelo negativno vplivala na poslovanje družbe. Neugodne okoliščine, tudi splošne gospodarske, so že nekaj časa povod za govorice, da bo SAS prej ali slej prevzela katera od večjih tekmic, kot najverjetnejši prevzemnik se od septembra omenja nemška Lufthansa. SAS je že nekaj časa v težavah; spomnimo, da je morala družba oktobra lani iz prometa vzeti 27 letal tipa Dash 8 Q400 (ki jih je izdelal Bombardier), saj so se zaradi tehnične okvare v kratkem času zgodile tri zelo podobne nesreče, ki pa na srečo niso zahtevale smrtnih žrtev. Jansson pravi, da SAS, ki je imel že četrtič zaporedoma poslovno izgubo, išče primerne alternative prevzemu. Že pred časom je prvi mož uprave predstavil Strategijo 2011, načrt prestrukturiranja in nižanja stroškov v družbi, ukrep, s katerim bi v treh letih stroške poslovanja znižali za 2,8 milijarde kron. Ker je cena črnega zlata v zadnjih tednih občutno padla, Jansson upa na boljše razmere, čeprav jih lahko spet zavreta okrepljeni dolar in slabša kupna moč prebivalstva. Sedeminpetdesetletni Jansson, poročen, oče štirih hčera, ki z družino živi v Stockholmu, se je rodil v kraju Kolsva na Švedskem in upravo SAS vodi od 1. januarja lani. Ima diplomo iz ekonomije in sociologije z univerze Örebro. Kariero je začel graditi leta 1973 v švedskem trgovskem velikanu ICA, kjer je ostal do leta 1994 in imel v njem več odgovornejših nalog na vodstvenih mestih. Nato je pet let delal za Cateno, vodilnega razvijalca zemljišč in prodajalca nepremičnin, kmalu je postal vodja družbe. Pozneje je prevzel vodenje prehrambne skupine Fazer, se že leto pozneje preselil na direktorski stol konkurenčne skupine Axfood in leta 2005 na mestu predsednika skupine nasledil Axla Johnsona. SAS ga je najel sočasno z imenovanjem na najvišji položaj v upravi.