Kaif je beseda arabskega izvora, ki pomeni nekaj takega kot slastenje v živalskem bivanju, pasivno uživanje v goli čutnosti, opojno medlenje in sanjavo brezbrižnost, hkrati pa je tudi ime nove podzbirke drugače predvsem humanistične založbe *cf., ki prinaša eksotično literaturo. Lani je kot prvi iz zbirke izšel roman Dolgo dolgo pismo senegalske pisateljice Mariama Ba iz leta 1979, ki je "v afriški literaturi najbolj občuteno razkrila položaj žensk", letošnja pomlad prinaša dva nova naslova. Prvi je Sahib - Impresije iz depresije Sarajevčana Nenada Veličkovića (ki je pri tej založbi že izšel v literarni Zeleni zbirki). Tega v obliki pisem svojemu prijatelju piše mladi Anglež, ki mu v mednarodni službi v Sarajevu pomaga šofer, po poklicu sicer profesor, ki pa zaradi {#8216}dobrega znanja' dela kot šofer. Ironična freska današnjega Sarajeva, ki mu usodo krojijo tisti, ki jim je to le služba in so medvojna dogajanja spremljali zgolj po televiziji. Drugo delo pa je obsežni, petsto stranski roman Pot med palačama, ki ga je napisal egipčanski literarni Nobelovec Naguib Mahfouz, sicer šele prvi del t. i. Kairske trilogije (drugi in tretji del izideta prihodnji leti), postavljene v osrčje "islamskega Kaira", kjer spremljamo razvejeno družinsko kroniko, ki seveda temelji na popolnem patriarhatu. Roman (iz arabščine ga je prevedla ter ga s koristno in uporabno spremno besedo opremila Barabara Skubic) epskega zamaha, s katerim zbirka Kaif postaja sinonim za nepogrešljivo eterično branje.