Na začetku letošnjega poletja so odkrili, da pod jezikom ledenika Rhone nad dolino istoimenske reke v kotanji zastaja voda in da je nastalo manjše jezero. Dogajanje skrbno spremlja strokovna skupina tehnične univerze v Zürichu. Nekoč je ledenik segal daleč v dolino, zdaj se je umaknil za prelaz Furka, kamor se vzpenja gorska železnica z obiskovalci in pohodniki, željnimi pogleda na ledenik. Jezero ob njegovem vznožju je še tolmun, a geologi domnevajo, da bo v naslednjih desetih letih zrasel v poldrugi kilometer dolgo, šeststo metrov široko in kar 124 metrov globoko jezero. Naravna ledeniška kotanja pred prelazom bi po zadnjih izračunih lahko sprejela 22 milijonov kubičnih metrov vode, kar buri domišljijo proizvajalcev električne energije. V Kantonu Walis že razpravljajo o morebitni gradnji prve prave ledeniške elektrarne, čeprav je območje ekološko zavarovano, saj gre za zelo občutljive biotope. Kar šestdeset odstotkov potrebne električne energije Švicarji pridobivajo iz vodnega bogastva Alp, po novi študiji Klimatske spremembe v Švici do leta 2050 pa se bo »vodna graščina Evrope«, kakor danes še imenujejo to državo, kmalu spopadala s kroničnim pomanjkanjem vode. Deževnica razmeroma hitro in nemoteno odteka, čedalje hujši nalivi razmere le poslabšujejo. Turistični delavci niso vznemirjeni, izkoristiti želijo igro narave. Ko bo jezero dovolj veliko, načrtujejo panoramske vožnje s čolni in izletniškimi ladjicami – bizarna pokrajina bo predvidoma močno spominjala na arktične predele in Aljasko. Predstavniki švicarske zveze okoljevarstvenih ustanov Pro natura opozarjajo na nevarnosti ob morebitni popolni zamašitvi odtokov in padcih ledenih gmot in skalovja, kar bi povzročilo visoke udarne valove. V načeloma koristnih gospodarskih in turističnih načrtih slutijo hitrejši »potop«. Bo narava spet potegnila krajši konec?