Težave z zaraščanjem občutljivih biotopov, kot je naš kras, so prisotne tudi drugod po svetu. V Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji in Novi Zelandiji takšna območja rešujejo na zelo koristen način, in sicer s pašo malih prežvekovalcev. Strokovnjaki Veterinarske fakultete in Biotehniške fakultete so združili znanje in izkušnje in prilagodili tuje tehnološke sisteme našim razmeram. Kot je povedal prof. dr. Milan Pogačnik, dekan Veterinarske fakultete ter koordinator in sodelavec projekta z naslovom Rekultiviranje opuščenih hribovitih kraških zemljišč z okolju prilagojenimi tehnologijami reje in zdravja živali, ki sta ga podprli kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za znanost in tehnologijo, jih je k odločitvi vodilo dejstvo, da je v Sloveniji zaraščenih več kot 300.000 hektarjev ekološko zelo občutljivih zemljišč, ki jih je najprimerneje rekultivirati na sonaraven način s pašo živali. S tem bi tudi povečali stalež ovac in koz v Sloveniji, saj se poraba mesa in mleka ter mlečnih izdelkov drobnice v Evropi in tudi v Sloveniji povečuje. Triletni poskus so izvedli na Vremščici nad Senožečami, kjer se je vsako leto na 40 hektarjih paslo po sto ovac. »Pašniki so bili ograjeni, zato so bile živali dejansko orodje za rekultiviranje območja, saj so bile prisiljene popasti tisto, kar je bilo tam na razpolago,« je povedal dr. Pogačnik. Kot kažejo rezultati, je tovrstno ohranjanje kultivirane krajine vplivalo tudi na zdravje živali ter kakovost mesa in mleka, na izboljšanje sestave in boljšo kakovost travne ruše ter zmanjšanje erozije. Dr. Pogačnik je poudaril, da so pri delu na Vremščici uspešno sodelovali z domačini, upoštevali njihovo znanje in izkušnje. Ljudi so navdušili za rejo drobnice in izdelovanje različnih mesnih in mlečnih izdelkov. Rezultate dela so predstavili tudi tujim strokovnjakom in posledica tega je podpisan projekt za rekultiviranje območij na Kitajskem, veliko zanimanje pa kažejo tudi Hrvatje. Sistem je torej uporaben, strokovnjaki bi radi nadaljevali s poskusi in vanje vključili tudi druge živali. »Kmetijski minister je že podprl našo zamisel o raziskovalnem centru za rekultuiviranje, ki bi ga ustanovili na Vremščici, država pa mora narediti nacionalni projekt, s katerim bi določili območja in jim prilagodili sisteme za ohranitev kulturne krajine,« je razložil dr. Milan Pogačnik.