ORIGINAL: Rok za pritožbo zoper sklep o priporu tujca, ki mu je treba po 3. odst. 8. čl. ZKP vročiti sklep o priporu tudi v jeziku, ki ga uporablja v postopku, začne teči, ko mu je bil vročen tudi prevod sklepa. V praksi se je pojavilo vprašanje, kako naj se ravna tedaj, kadar gre za pripor tujca, ki v postopku ne uporablja slovenskega jezika. V takih primerih je namreč prihajalo do tega, da je bil tujcu vročen sklep o priporu v slovenskem jeziku, na prevod tega sklepa v jeziku, ki ga je obdolženec uporabljal v postopku in ki ga je izdelal tolmač, pa je bilo treba počakati tudi več dni. Občna seja vrhovnega sodišča je ocenila, da je tako ravnanje napačno. Smisel določbe 3. odstavka 8. člena ZKP je namreč prav v tem, da se obdolženec v jeziku, ki ga uporablja v postopku in ki ga torej razume, seznani z razlogi za pripor. Tako tudi izrečno 2. odstavek 5. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin: "Priprta oseba mora, v jeziku, ki ga razume, takoj zvedeti, zakaj je priprta in česa jo dolžijo." Šele tedaj, ko se obdolženec dejansko seznani z razlogi za pripor, to pa bo v obravnavanem primeru le tedaj, kadar mu bo vročen tudi prevod sklepa, pa je zagotovljena tudi njegova ustavna pravica do pritožbe, posebej še pravica do pritožbe zoper sklep o priporu (25. člen v zvezi z 2. odstavkom 20. člena ustave). Zato je treba priprtemu v ustavno določenem roku, torej najkasneje v 24. urah po priprtju, vročiti ne le sklep o priporu v uradnem, slovenskem jeziku, marveč hkrati tudi v jeziku, ki ga uporablja v postopku. Vprašanje težav pri zagotavljanju takojšnjih prevodov sklepov o priporu s sodnimi tolmači pa sega že na področje sodne uprave, torej na področje, ki ga je pristojno urediti Ministrstvo za pravosodje.