ORIGINAL: V primeru subjektivne koneksitete stvarna pristojnost okrožnega sodišča nastopi šele potem, ko je okrožno sodišče združilo več kazenskih postopkov zoper isto osebo za kazniva dejanja, glede katerih je za nekatera pristojno okrajno, za druga pa okrožno sodišče. Zružitev postopka v primeru subjektivne koneksitete ni obvezna. O b r a z l o ž i t e v Pri okrajnem sodišču so bili zoper enega obdolženca vloženi 4 obtožni predlogi. Zoper istega obdolženca je bila vzporedno vložena obtožnica tudi pri okrožnem sodišču. Sodnik okrajnega sodišča je dal zunajobravnavnemu senatu okrožnega sodišča, kot funkcionalno pristojnemu organu, pobudo za združitev postopka v zadevah, v katerih je bila z vložitvijo obtožnega predloga zahtevana uvedba postopka oz. je bil z razpisom glavne obravnave že uveden postopek po obtožnem predlogu pri okrajnem sodišču, in v zadevi, v kateri je tekel postopek pred okrožnim sodiščem. Zunajobravnavni senat okrožnega sodišča je pobudo okrajnega sodnika zavrnil. V obrazložitvi (pravnomočnega) sklepa, s katerim je bila zavrnjena pobuda za združitev postopkov, je zunajobravnavni senat okrožnega sodišča zavzel stališče, da združitev postopka v takem primeru ni obvezna. Ocenil je, da združitev postopka, iz razlogov smotrnosti, ki jih je posebej obrazložil, ne bi bila na mestu. Okrajno sodišče je dalo pobudo, naj občna seja Vrhovnega sodišča RS sprejme (načelno) pravno mnenje, da je v primeru, ko je ena oseba obdolžena več kaznivih dejanj (z več obtožnimi akti), za katera sta stvarno pristojni okrajno in okrožno sodišče, podana "izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča". V II. poglavju Zakona o kazenskem postopku, ki ureja pristojnost sodišč, je v 3. podpoglavju, s skupnim naslovom Združitev in izločitev postopka, v 32. členu, v prvem in petem odstavku, določeno naslednje: V prvem odstavku: Če je ista oseba obdolžena več kaznivih dejanj in je za nekatera od njih pristojno okrajno sodišče, za druga pa okrožno sodišče, je pristojno okrožno sodišče (stvarna pristojnost po subjektivni koneksiteti). V petem odstavku: V vseh primerih iz prejšnjih odstavkov se izvede praviloma enoten postopek in se izda ena sama sodba (obveznost ali možnost združitve postopka). V sodni praksi prihaja do različnih razlag določb prvega odstavka (stvarna pristojnost po subjektivni koneksiteti). Glede določbe petega odstavka (obveznost ali možnost združitve postopkov) pa so različna stališča tudi v komentarjih Zakona o kazenskem postopku. Očitno je, da prihaja do različnih razlag glede stvarne pristojnosti po koneksiteti takrat, ko konkurirata okrajno in okrožno sodišče zato, ker se določba prvega odstavka 32. člena ZKP v praksi včasih neustrezno razume kot določba o obvezni združitvi postopka. Ob analizi določbe prvega odstavka 32. člena, iztrgani iz konteksta določb ostalih odstavkov tega člena ZKP, se očitno posameznikom ponuja zaključek, da je ob konkurenci okrajnega in okrožnega sodišča podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča ne glede na to, ali so dejanja iz pristojnosti okrajnega in okrožnega sodišča združena v skupno obravnavanje (zato, ker že obtožni akt zajema dejanja iz pristojnosti obeh sodišč, ali zato, ker je prišlo do združitve postopka pri okrožnem sodišču). Takšen zaključek je zmoten. Če do združitve postopka ne pride, je podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča za dejanja, ki se obravnavajo pred okrajnim sodiščem, in okrožnega sodišča za dejanja, ki se obravnavajo pred okrožnim sodiščem. Stvarna pristojnost v takem primeru sploh ne more biti prizadeta. Šele v primeru, če je tožilec eno obtožbo vložil zoper enega obdolženca za več kaznivih dejanj iz pristojnosti okrajnega sodišča in okrožnega sodišča ali v primeru združitve postopka za več dejanj iz pristojnosti okrajnega in okrožnega sodišča, nastopi stvarna pristojnost po koneksiteti. Samo za te primere je v prvem odstavku 32. člena ZKP predpisana stvarna pristojnost okrožnega sodišča. Prav tako ni mogoče sklepati, da bi bila združitev postopkov v primeru subjektivne koneksitete obvezna, iz določbe petega odstavka 32. člena ZKP. Zakon v petem odstavku 32. člena namreč sprejema z določbo, 'da se praviloma izvede enoten postopek', združitev postopka kot pravilo, ne pa kot obveznost. Odstop od pravila je možen v primerih, ko iz razlogov procesne ekonomije združitev postopka ne bi bila smotrna. Ko zunajobravnavni senat na pobudo sodišča odloča o združitvi postopka, mora (in ne le lahko) ocenjevati smotrnost združitve. Zaradi poenotenja pristojnosti sodišč prve stopnje pri bivših temeljnih sodiščih se problemi stvarne pristojnosti po koneksiteti, ko konkurirata sodišči prve stopnje z različno stvarno pristojnostjo, več let niso pojavljali. Po razdelitvi prvostopenjske pristojnosti na okrajna in okrožna sodišča pa se je spet pokazala potreba po usklajevanju sodne prakse, ki glede teh vprašanj ni enotna, s sprejetim pravnim mnenjem.