NAČELNO PRAVNO MNENJE, SPREJETO NA OBČNI SEJI VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DNE 15.12.1998 ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH (ZGD) Za prenehanje družbe z neomejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku se smiselno uporabijo določbe 394. in 398. člena ZGD. Pri tem pomeni, glede na prvi odstavek 77. člena ZGD in 134. člen ZGD, smiselna uporaba 394. člena ZGD, da družbenikom v notarsko overjeni izjavi ni treba izjaviti, da prevzemajo plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (prvi odstavek 394. člena ZGD) ter da se drugi odstavek 394. člena ZGD ter 2. stavek četrtega odstavka 394. člena ZGD ne uporabita. Osmi oddelek četrtega poglavja drugega dela ZGD ureja prenehanje delniške družbe. Razdeljen je v dva pododdelka: 1.) Redno prenehanje (371. člen do 393. člen ZGD) in 2.) Prenehanje družbe po skrajšanem postopku (394. člen do 398. člen ZGD). Kadar družba ne preneha zaradi stečaja ali združitve z drugo družbo (5. in 7. alinea prvega odstavka 371. člena ZGD) govori ZGD v raznih členih pododdelka "Redno prenehanje" o postopku likvidacije. V prvem odstavku 394. člena (pododdelek "Prenehanje družbe po skrajšanem postopku) pa ZGD določa, da lahko družba preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije. Peti oddelek prvega poglavja drugega dela ZGD ureja likvidacijo družbe z neomejeno odgovornostjo. V drugem odstavku 119. člena nakazuje na smiselno uporabo določb ZGD o likvidaciji delniške družbe. Nakazovanje na smiselno uporabo določb o likvidaciji delniške družbe pa lahko, glede na besedilo prvega odstavka 394. člena ZGD ("... brez likvidacije"), navede na razmišljanje, da prenehanje družbe z neomejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku ni možno. Takšno razmišljanje je privedlo že do različnih odločitev. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejelo v uvodu navedeno načelno pravno mnenje. Razlogi zanj so naslednji: 1.) Razlogi za prenehanje delniške družbe, ko gre za redno prehehanje ali pa za prenehanje po skrajšanem postopku, se ne razlikujejo. Navedeni so v 371. členu ZGD. Pri tem pa izvede družba sama postopek za svojo likvidacijo samo, če preneha iz razlogov, navedenih v prvi in drugi alinei prvega odstavka 371. člena ZGD (prvi odstavek 373. člena ZGD; primerjaj še ostale odstavke 373. člena ZGD). To pomeni, da lahko delniška družba preneha po skrajšanem postopku samo, če preneha iz omenjenih dveh razlogov. Razloge za prenehanje družbe z neomejeno odgovornostjo določa 106. člen ZGD. Razloga v prvi in drugi alinei 106. člena ZGD sta identična razlogoma v prvi in drugi alinei prvega odstavka 371. člena ZGD (sklep družbenikov iz druge alinee 106. člena ZGD je pomensko enak sklepu skupščine iz druge alinee prvega odstavka 371. člena ZGD). Navedeno torej ne daje podlage za izključitev možnosti prenehanja družbe z neomejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku. 2.) Določbe o prenehanju delniške družbe se uporabijo tudi za prenehanje komanditne delniške družbe (tretji odstavek 399. člena ZGD), določbe o prenehanju družbe z neomejeno odgovornostjo pa za prenehanje komanditne družbe (drugi odstavek 136. člena ZGD). Gre za dve slični organizacijski obliki družb. Če bi sprejeli tezo, da družba z neomejeno odgovornostjo ne more prenehati po skrajšanem postopku, bi to onemogičili tudi komanditni družbi, med tem ko bi komanditna delniška družba lahko prenehala tudi po skrajšanem postopku, čeprav se od komanditne družbe organizacijsko bistveno ne razlikuje. Za takšno razlikovanje ni razlogov. 3.) Kadar pride do prenehanja družbe iz takšnih razlogov, da izvede likvidacijski postopek sodišče, lahko to, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, izvede tudi skrajšani likvidacijski postopek ne glede na organizacijsko obliko družbe (182. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji). 4.) Oblikovanje posameznih zakonskih določb daje podlago za zaključek, da uporablja ZGD izraz "likvidacija" tako za postopek, ki ga je treba izvesti, da družba preneha, kot tudi za samo prenehanje družbe. Prvi odstavek 373. člena ZGD n. pr. določa, da "... izvede družba postopek za svojo likvidacijo". V tej besedni zvezi pomeni "likvidacija" prenehanje družbe, ne pa postopka za njeno prenehanje. Ker ni razloga, da družba z neomejeno odgovornostjo ne bi mogla prenehati po skrajšanem postopku, je zato utemeljen zaključek, da pomeni izraz "likvidacija" v drugem odstavku 119. člena ZGD tako postopek, ki ga je treba izvesti za prenehanje družbe, kot tudi samo dejstvo njenega prenehanja. Zato drugi odstavek 119. člena ZGD nakazuje na smiselno uporabo celotnega osmega oddelka četrtega poglavja drugega dela ZGD, ne samo njegovega prvega pododdelka. 5.) Družba z neomejeno odgovornostjo je v primerjavi z delniško družbo načeloma majhna družba, vsekakor pa bolj enostavna tako glede ustanovitve kot tudi glede upravljanja. Upoštevajoč še okoliščino, da gre pri njej za osebno družbo, ni razloga za strožjo ureditev njenega prenehanja, to je za izključitev možnosti prenehanja po skrajšanem postopku. Navedeni razlogi so narekovali sprejem načelnega pravnega mnenja. Da pa ne bi prišlo do nejasnosti, kako daleč gre smiselna uporaba določb, ki urejajo prenehanje delniške družbe po skrajšanem postopku družbe z neomejeno odgovornostjo, načelno pravno mnenje določa nekaj omejitev, ki so razumljive glede na določbe prvega odstavka 77. člena in 134. člena ZGD.