Zajtrkujem. V spalnici je mir, mož sladko spi. Nekaj trenutkov ga gledam: v pozi fetusa, drobižek se mi zdi, lepe lase ima, ženska ramena, mehko kožo, pošljem mu poljub. Iz hiše odidem prva. Odtihotapim se. Odpeljem se v zdravstveni dom. Ko peljem mimo teniškega igrišča, skoraj ustavim, ko se spomnim na moškega, ki mu je odpovedalo srce, mi oči zalijejo solze. Vozim zelo počasi. Zdi se mi, da se bo zdaj zdaj nekaj zgodilo. Slaba vest je kot lažna skromnost. Če nista veliki in brez rezona, sta brez vrednosti. Pred pokopališčem ustavim mlajšemu zdravniku, ki občasno prakticira v moji ambulanti. Slabe volje? me mladenič vpraša v avtu. Ne, odgovorim, zaskrbljena sem, saj najbrž že veste, mojega pacienta je infarkt. Nekaj časa bo hudo, zine mladenič, pri srcu bo peklo, dan ali dva, potem pozabimo, me skuša potolažiti. A greš k meni, v ambulanto? vprašam. Ne, odvrne, knjigo anatomije sem pozabil v dežurni sobi. Oddahnem si. Nikogar nočem imeti ob sebi, sploh ne vem, zakaj sem mu ustavila. Ker sem zgodnja, je parkirišče prazno. Mladi zdravnik odide v dežurno ambulanto, jaz grem v svojo. Sestre še ni. Iz ordinacije pokličem lekarnarko, dobro jutro, kako si spala, a so lahko pri tebi recepti pacientov, ki jih ni več? Ne razume, odgovori. Zlate sklede ni več, rečem tiho. A res? se začudi lekarnarka, ja, če ni zlate, pa bo platinasta in še večja. Nehaj, jo prekinem, a ne razumeš, Zlata skleda, moj pacient je umrl. Seveda razume, odgovori, in kaj bi rada, da moli, da joka? A nas lahko zasačijo? Ne, receptov nima več, ko roba odide, izginejo tudi recepti in naročilnice za injekcije, gladko odgovori. Obstajajo pa kopije, zavpijem in si pokrijem usta, a me sploh razume? Zelo dobro, odgovori lekarnarka, recepti so zdaj le v njenem računalniku, dostop do njega pa ima samo ona, tudi nadzorniki, ampak oni ne vedo, komu damo zdravilo, kam je zdravilo šlo, a je zdaj jasno? Ves čas mi je jasno, rečem, lahko se kaj nepričakovanega zgodi, nekdo se lahko zanima za bolezen mojega pacienta, za njegova zdravila, na primer, lahko pride kak mlad doktor, ki raziskuje to ali ono bolezen. Kaj bom takrat naredila? Nič, odgovori lekarnarka, to se ne bo zgodilo! Prekine telefonski pogovor, v ordinacijo vstopi medicinska sestra. A sem slišala? me prizadeto vpraša. Sem, ji odsotno odgovorim, kdaj je bil nazadnje v ambulanti? Pred mesecem, odgovori sestra, dobil je zdravila. A je še kaj novega? jo ustavim. Sestra se obrne, nadzorni agent je poklical, prvega pride, je rekel, malenkosti, obveznosti kličejo in rekel je, da mimogrede obišče tudi lekarno in vašo kolegico.