Gore je v svoji povolilni pravni strategiji ubral napačno pot, specifično - njegov štab je zahteval le ponovno štetje podglasov, ne pa vseh spornih glasov, kar je bila huda, pogubna napaka, ki je v Belo hišo odpeljala Busha. Če bi zahteval ponovno štetje vseh spornih glasov, tako nadglasov kot podglasov, bi zmagal in postal novi ameriški predsednik. Ironično, Gore je v svojih javnih nastopih celo pozival k ponovnemu štetju vseh spornih glasov, toda tega potem ni tudi sodno zahteval! Njegov bojni krik se je glasil: »Preštejte vse glasove!« Hja, opozarjal je na nujnost ponovnega štetja vseh diskvalificiranih glasov, toda njegovi odvetniki so potem očitno zamočili in zahtevali le delno štetje v »spornih« okrožjih. Jasno, Bush po objavi rezultatov ni rekel nobene. Gore pa je le patetično, patriotsko, pravoverno dahnil: »Amerika je pravna država in predsedniških volitev je konec. Zdajle je Amerika soočena z velikim izzivom, ko skuša uspeti v boju proti terorizmu. Popolnoma podpiram predsednika Busha.« Kaj pa naj bi rekel? Noče, da ga razglasijo za izdajalca, nepatriota in državnega sovražnika št. 1. Zato mu ni preostalo drugega, kot da je zamahnil z roko in podprl Busha. A po drugi strani, kakršnakoli akcija bi bila povsem odveč. Svoje je namreč dosegel - ameriška javnost je končno izvedela resnico. Končno je izvedela, koga je lani izvolila v Belo hišo. Končno je izvedela, da je bilo floridsko štetje res le statistični vudu. Goreov svetovalec Carter Eskew je sicer rekel, da je treba situacijo sprejeti takšno, kot je, da je treba pozabiti na grenkobo in se ozreti naprej, toda kljub temu poudaril, da so rezultati potrdili prepričanje demokratov, da je na volitvah zmagal njihov kandidat. n