Ali, če sem malce bolj neposreden, tovrstni pozivi nas opozarjajo, da se v SLS očitno požvižgajo na pravila političnega fair playa, saj zahtevajo, naj šolskega ministra zamenjajo, ne da bi ta imel možnost, da argumentirano odgovori na očitke opozicije. Taka drža nas napotuje bodisi k sklepu, da si v SLS interpelacije ne želijo zato, ker jih je strah, da bodo skupaj z njo na svetlo priplavali tudi kaki njihovi grehi - ali pa so v tej stranki ravno nasprotno prepričani, da v interpelaciji ni ničesar, kar bi obremenjevalo dr.Gabra, a se ga vseeno želijo znebiti, ker imajo proti njemu - recimo jim tako - politično-ideološko-estetske pomisleke. Če drži prvo, potem ravna ta stranka nepošteno, saj želi svoje morebitne grehe pomesti pod preprogo, namesto da bi z njimi javno razčistila; če pa drži drugo, je njena drža nepokončna in brez hrbtenice, saj svojemu koalicijskemu partnerju očitno ni sposobna odkrito in z argumenti oporekati njegove politike, ampak skuša namesto tega svoje cilje doseči z zakulisnim spletkarjenjem. Drugače povedano, na podlagi omenjene izjave SLS lahko sklepamo, da želi ta stranka trgovati z usodo šolskega ministra ne glede na to, ali je res kriv vsega tistega, kar mu očita opozicija - kar seveda pomeni, da je v sedanji koaliciji usoda ministrov ob interpelacijah odvisna od medstrankarskega kupčevanja vsaj toliko kot od vsebinskih ali formalnih razlogov za njihov odstop. Skratka, kakorkoli že stvari obračamo, se SLS ne obnaša tako, kot bi se spodobilo za nekoga, ki samega sebe razglaša za utelešenje moralnosti, pokončnosti in poštenosti ter za alternativo cinični politiki "sil kontinuitete": seveda pa bi se sprenevedali, če bi se nad takim ravnanjem te stranke čudili, saj so ne nazadnje njenemu predsedniku dokazali, da je ob volilni kampanji leta 1992 nenamensko in zato v nasprotju z veljavno zakonodajo uporabljal proračunska sredstva - a potem teh svojih grehov ni javno obžaloval, ampak je začel vojno s časopisom, ki je poleg teh nečednosti razkril tudi njegovo nedoslednost pri interpretaciji spornih dogodkov. Stranka z grešnim predsednikom, ki se za nameček ni sposoben soočiti s posledicami svojih grehov, pa bo od svojih udov seveda težko zahtevala, naj bodo zgled morale ter doslednega spoštovanja zakonov in veljavnih pravil igre v družbi: obrambni minister, ki se mu ne zdi nič narobe, če lahko samemu sebi z dekretom dodeli luksuzno službeno stanovanje, je zato zgolj logična posledica takega stanja duha.