Za alergike na cvetni prah slabe novice šele prihajajo najhujše je, ko začnejo cveteti parkovna drevesa, recimo topoli in platane, kar se običajno dogodi v maju. Kjer je takšnih dreves veliko, so tla postlana z belimi kosmi, podobnimi volni. Seveda pa povzročajo seneni nahod tudi cvetoča trava, travniške rastline in vse drugo cvetje in zelenje, ki spomladi tako prija očesu uživajo pa žal samo zdravi. Če se nam (ne da bi bili očitno prehlajeni) začne zlivati iz nosa, če oči skelijo in se solzijo in če nas srbijo, če kihamo, imamo težave z dihanjem in če nas za povrh boli glava, smo se skoraj gotovo pridružili armadi ljudi, ki jih cvetoča pomlad prav nič ne veseli. Mnogi pa trpijo vse do zime, saj se zmeraj najdejo rastline, ki cvetejo, na srečo pa nismo alergični na vse.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Za za predlog; tožilnik
alergike alergik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
na na predlog; mestnik
cvetni cveten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
prah prah samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
slabe slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
novice novica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
šele šele členek
prihajajo prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
najhujše hudo splošni prislov; presežnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ko ko podredni veznik
začnejo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
cveteti cveteti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
parkovna parkoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
drevesa drevo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
recimo reči glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
topoli topol samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
platane platana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
običajno običajno splošni prislov; nedoločena stopnja
dogodi dogoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
maju maj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Kjer kjer podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
takšnih takšen kazalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
dreves drevo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tla tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
postlana postlan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
belimi bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
kosmi kosem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
podobnimi podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
volni volna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
Seveda seveda členek
pa pa priredni veznik
povzročajo povzročati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
seneni senen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
nahod nahod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tudi tudi členek
cvetoča cvetoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
trava trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
travniške travniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, imenovalnik
cvetje cvetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
zelenje zelenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
spomladi spomladi splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
prija prijati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
očesu oko samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
uživajo uživati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pa pa priredni veznik
žal žal splošni prislov; nedoločena stopnja
samo samo členek
zdravi zdrav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
ne ne členek
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
očitno očitno splošni prislov; nedoločena stopnja
prehlajeni prehlajen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
začne začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zlivati zlivati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
iz iz predlog; rodilnik
nosa nos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
če če podredni veznik
oči oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
skelijo skeleti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
solzijo solziti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
če če podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
srbijo srbija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
če če podredni veznik
kihamo kihati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
z z predlog; orodnik
dihanjem dihanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
če če podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
povrh povrh splošni prislov; nedoločena stopnja
boli boleti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
glava glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
skoraj skoraj členek
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
pridružili pridružiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
armadi armada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
cvetoča cvetoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pomlad pomlad samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
prav prav členek
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
veseli veseliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Mnogi mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
trpijo trpeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
do do predlog; rodilnik
zime zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
saj saj priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zmeraj zmeraj splošni prislov; nedoločena stopnja
najdejo najti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
cvetejo cvesti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
srečo sreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
alergični alergičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar