Hildi je oboževala senco, ljubkovala jo je. Če sta se zavlekla v Ignácevo sobo, je moral do konca spustiti oguljeno roleto in vznemirjeno je opazovala na parket projicirani lik. Skrivnostno se je začela slačiti, oblačila si je odpenjala, popuščala, potiskala z majhnimi gibi. Nedrček si je milimeter za milimetrom spuščala čez tanka, okrogla ramena. Kravar je skoraj poletel od vznemirjenosti, od tega, da je striptiz samo napol namenjen njemu, bujno žensko darilo pripada očetovi senci. Zares ni razumel, kako lahko tanko, krhko telo, za dve pesti širok pas, suhljati hrbet, na katerem se vidijo rebra, zmorejo takšno težo. Težke prsi so skoraj ukrivile hrbet Számfirovega dekleta: če je odpela nedrček, je bila grbasta, in tudi tanke nadlahti so drugače lovile ravnotežje, ko so kontrolirale prosto plavajoče prsi. Hildike je s kazalcem potiskala navzdol kot špaget tanko vrvico hlačk, kot da ne more zraven in neka tuja sila vleče dol drobceno perilo, da lahko samo na ta zapleten način odkrije svoj sram, obrit na ozek trak. Tanki trak dlak na smelo dvigajočem se hribčku je kot narisano nadaljevanje »podaljšal« sramni razporek, spodaj so bile na golo obrite ustnice in mokra vrata. Ignác se je tresel od vzburjenosti, toda ukazala mu je, da se ne sme ganiti, senca se je odlično videla na razmaknjenem parketu. Dekle je pokleknilo in svoj sram potisnilo k senci.