Včasih je veljalo mnenje, da imajo matere prirojeno znanje o tem, kako skrbeti za otroka, očetje pa tega znanja nimajo, zato ker so moški. Danes vemo, da se morajo tako mamice kot očki učiti starševskih veščin. Dojenček se počuti varno in ljubljeno, ko starši zadovoljijo njegove potrebe in mu izkazujejo ustrezno fizično in čustveno naklonjenost. Ljubezen očeta je otroku nujno potrebna za njegovo blaginjo in zdravo odraščanje, zato je zanj pomembno, da se mladi očka kljub začetnim težavam kar najhitreje vključi v enakopravno starševstvo. Očetov odnos z otrokom je unikaten in se ne more primerjati z nobenim drugim odnosom, zato si mladi očki običajno ne znajo predstavljati, kaj jim ta odnos prinaša in kaj zamujajo, ko prepustijo starševstvo otrokovi materi. Aktivno starševstvo odpira mlademu očetu vrata v svet ljubezni in naklonjenosti, ki je nikoli prej ni okusil. Oče izkazuje svojo ljubezen do otroka tudi tako, da z materjo deli potrebno skrb za otroka in ji pomaga pri njenih vsakdanjih opravilih, saj z razbremenjevanjem otrokove matere omogoča otroku kvalitetnejše starševstvo. Matere otroka nosijo, ga rodijo in dojijo, zato se večina mladih očetov v začetnem tkanju odnosa z otrokom počuti kot druga violina. Dojenček občuti ljubezen skozi dotik in ljubeč glas. Otroku je očetov glas znan še iz časa bivanja v materinem telesu in mu tudi po rojstvu pomaga pri navezovanju stika z očetom. Očetov čvrst prijem daje otroku občutek varnosti, njegova skrb in nega mu potrjujeta, da je ljubezen očeta brezmejna. Otrokova navezanost na očeta se krepi s pestovanjem, očetovim nežnim nagovarjanjem in negovanjem. Telesni stik otroka ne razvaja, pač pa mu daje posebno varnost in ugodje, zlasti še, kadar otrok počiva na očetovih prsih in posluša bitje njegovega srca. Oče, ki se zaveda pomembnosti telesnega stika, bo otroka pestoval ob branju časopisa ali