»Če se incest zgodi, vpleteni ne hitijo na policijo, da bi se prijavili. V družini nastopijo hude stiske, ko starši ugotovijo, da se je zgodil incest, da si otroka spolnih partnerjev nista poiskala zunaj družine. Če sta v incestu odrasla brat in sestra, to ni kaznivo. Če nobeden ni mladoleten, če nobeden ni duševno prizadet, če ni mrtvo pijan in zato nesposoben odločati o občevanju in če ni nobene prisile. Ta družba in ta država verjetno pravita, da tovrstno spolno občevanje sicer ni lepo, kaznivo pa tudi ni! Država in zakonodajalci ocenjujejo, da to ni tako škodljivo za družbo, da bi morali zaradi tega kaznovati ali zapirati ljudi. Sicer pa ostaja dilema, koga imeti v takem prostovoljnem odnosu odraslih brata in sestre za storilca. Pravo ne obravnava možnih posledic in defektov na potomcih. Za pravo je pri krvoskrunstvu čisto vseeno, ali je udeleženka v incestu noseča ali ne. Medicina pa to področje obravnava in poroke med bližnjimi sorodniki niso dovoljene prav zaradi medicinskih ugotovitev o škodljivih posledicah za potomce. Iz dolgoletne prakse vem, da na odločitev države, da dovoli poroko med sorodnikoma, vpliva tudi nosečnost. Če ni posebnih razlogov, odločitev o poroki med sorodnikoma ne more biti pozitivna. V policijskem delu se zelo redko srečujemo s klasičnim incestom. Kazniva dejanja, ki jih mi obravnavamo, so običajno vezana še na mladoletnost žrtve. Imeli smo primere, ko je hčerka stara manj kot 15 let in je šlo za spolno zlorabo otroka po 183. členu kazenskega zakonika. V nekem primeru, ko je bila hčerka mlajša od 15 let, jo je napadel oče in je šlo za kaznivo dejanje posilstva, čeprav hkrati tudi za incest. Obravnavali smo tudi primere zlorabe položaja, ko je oče zlorabil svojo očetovsko avtoriteto in jo razširil z ukazov 'odnesi smeti, prinesi pivo' še na zahteve po spolni potešitvi.« Kaj je sploh kaznivo?