Na razširjenem delu pločnika v neki ulici našega mesta skoraj vsako noč, zagotovo pa ob koncu tedna postavajo mladeniči in mladenke s steklenicami ali pločevinkami v rokah. Tisti, ki so že utrujeni, posedejo po bližnji kovinski ograji ali po asfaltu. Čez cesto svetijo luči neznatne trgovinice; njeni lastniki so se v boju za preživetje s trgovskimi velikani odločili, da bodo poslovali vso noč. Glavni nočni odjemalci so dekleta in fantje, ki tu dobijo za svojo žepnino največjo možno dozo alkohola. Najcenejša pijanost v mestu. Pravzaprav so skoraj edini: pijančki, ki čez dan prosjačijo za denar, nimajo ponoči nikogar, ki bi ga prosili, vsi drugi pa so v tem času doma ali posedajo tam, kjer je cena pijače znatno bolj zasoljena. Zaradi nočnega hrupa, razbitih steklenic in zaudarjajočih vež bližnjih stanovanjskih blokov je trgovinica že prišla v časopise, vendar še vedno posluje. Mestni svet je sprejel odlok o prepovedi nočne prodaje alkohola, ki je naletel na številne proteste; nasprotujejo mu celo cenjena novinarska peresa, ker v njem vidijo napad na posameznikovo svobodo in njegovo pravico, da sam sprejema odločitve, vključno s tistimi, ki mu škodujejo. Enkrat sem čez dan stopil v trgovinico: za pultom je stala noseča ženska, ki me je nadvse prijazno ogovorila; nič ji nisem rekel.