Terezín je skupaj z Lidicami spomin na brutalnost nacistične oblasti v protektoratu nad Češko in Moravsko. To mračno mesto z utrdbo je bilo zgrajeno med 1780 in 1790 za preprečitev pruskega vdora na jug v Avstrijo, poimenovali pa so ga Theresienstadt, v čast cesarice Marije Terezije. Malá pevnost (Mala trdnjava) je služila kot zapor, njegov najslavnejši jetnik pa je bil Srb Gavrilo Princip, ki je naredil atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda leta 1914. Trdnjava je bila zapor tudi pod nacisti, ki so spremenili celotno mesto v geto. V tem koncentracijskem taborišču je bilo židovsko prebivalstvo Češke in Moravske. Terezín je postal nekakšen perverzen oder, na katerem naj bi se odigrala 'končna rešitev', mesto, kamor so bili povabljeni predstavniki mednarodnega Rdečega križa, da bi videli, kako dobro skrbi Nemčija za svoje drugorazredne državljane. Vse pa je bilo grozljiva farsa. Na desetine tisočev ljudi je pomrlo, še več pa so jih transportirali v druga, še strašnejša taborišča smrti. Vse podrobnosti zgodbe o Terezínu so na voljo v Mali trdnjavi in v novem Muzeju geta v samem mestu.