Po požaru se je sprva zdelo, da je šel ves trud preteklih let po zlu. Prva noč po tragediji je bila za gospodarja uspešne kmetije ena najdaljših v življenju. »Tako sem bil žalosten, da nisem niti zatisnil očesa.« Drugo noč je trpko in jezno razmišljal, da ni prav, kar se mu je zgodilo, in da je treba nekaj narediti, da ne bodo dvakrat pogoreli. Ko pa je tretjo noč našel rešitev, je že spal mirneje. Odločil se je, da bodo na mestu, malce ven iz vasi, kjer so mislili delati novo sirarno, ki bo zdaj še nekaj let v domači hiši, naredili hlev. »Pa nekaj novih strojev bo tudi nujno treba kupiti.« Mnogo ljudi je Babičevim po požaru priskočilo na pomoč. Tudi njegova banka mu je ponudila denarno pomoč. Zavarovalnica se je prav tako hitro odzvala. Tako da bo delo lahko kmalu steklo. Življenje, ko se je moral velikokrat bojevati zase, trdo delati, pa tudi resna bolezen, zaradi katere letos niti ni mogel prav veliko delati na kmetiji in si jo sedaj skuša pozdraviti z alternativno medicino, so Vilija izučili, da se nikoli ne preda. Dogodki, nad katerimi bi marsikdo že zdavnaj obupal, ga samo okrepijo, da postane še močnejši in dobi še več volje do dela in življenja. Zadnjih nekaj let tudi ob podpori in energiji svoje močne žene.