Za mnenje smo vprašali tudi starosto med tolminskimi mlekarji in poznavalci proizvodnje sira Alfonza Fischioneta. »Krivi so, ker niso pridobili papirjev. Vsaj za Antona Konca iz Volč vem, da je imel zanje časa dovolj. A prav tako vem, da ima eno najbolje opremljenih sirarn na Primorskem. To, kar se dogaja, kmetijstvu ne prinaša nič dobrega. Če bodo zahtevali, da sirarji zamenjajo bakrene kotle s kotli iz nerjavečega jekla, bo s sirarstvom na planinah konec. Problem ni tradicija. Problem je tehnologija.« V prepričanju, da bodo tako kot proizvajalcem kravjega sira tolminca inšpektorji stopili na prste tudi ovčarjem, smo poklicali trentarskega ovčarja Lucijana Beltrama. Ima dve sirarni, na Goriškem v Biljah in v trentarski Vasi na Skali. »Obe sem zgradil namensko, po načrtih. Za obe imam vsa dovoljenja. Z njihovimi pridobivanji nisem imel posebnih težav.« Med večje proizvajalce sira sodi tudi Sočan Ivan Jelinčič. »Inšpektor Janez Kozina je bil do mene zelo korekten. Ugotovil je, da sir sedaj proizvajam v neprimernih razmerah. Ko sem mu povedal, da se pripravljam na naložbo v gradnjo nove sirarne, je razumel tudi to, da je pod streho ne morem spraviti v enem letu. Sedaj pridobivam lokacijsko dovoljenje. Zbrati bom moral tudi deset milijonov tolarjev, kolikor bo naložba približno stala.« Ivan Jelinčič se na splošno sprašuje, kakšni so cilji države, ki govori, kako je treba pomagati kmetu in ohraniti podeželje, a hkrati zapira kmetijske obrate. Nerazumljivo se mu zdi, da kmete, ki se pritožujejo, da jim je medved na Vrsniku pobil 50 ovac, poskušajo utišati, češ kaj se razburjajo, saj dobijo odškodnino. »Zapiranje mlekarn in ščitenje medvedov me spominja na človeka, ki je lončarju ponoči razbil vse lonce, zjutraj pa mu je vsakega posebej plačal.«