Zaprošen sem bil, da povem nekaj misli ob razpravi o »nacionalnem interesu«, ki pri nas v zadnjem obdobju precej živahno poteka. Naj za začetek povem, da nisem strokovnjak za te zadeve in da lahko podam le svoje osebne misli, ki se mi ob razpravi porajajo, in povem, kaj se mi v tem trenutku zdi pomembno. Po svetu, kolikor vem, nimajo javnih razprav o »nacionalnem interesu«. Ta beseda se v medijih pojavlja le v zvezi s posameznimi problemi ali vprašanji, o katerih se mora politika oziroma država odločiti. Tedaj se govori, da neka odločitev ali neki predlog ni v skladu z »nacionalnimi interesi«, pa še tedaj take formulacije skušajo samo zakriti preveč jasne in izrazite privatne interese. Skratka, države ne poskušajo oblikovati liste »nacionalnih interesov«, s pomočjo katere bi lahko ob vsakem konkretnem primeru ugotavljali, ali je predlog v skladu z »nacionalnimi interesi«. Nasprotno. Države običajno pridejo do neke vrste notranjega konsenza o tem, kam in kako naj bi se država razvijala, in se v skladu s tem vedno posebej odločajo, kaj je prav in kaj narobe. To odločanje pa je običajno težko in politično zahtevno.