1950. leta v Zgornji Avstriji rojeni Haider je svojo politično kariero začel že med študijem prava, prvič pa je vzbudil pozornost, tudi medijsko, leta 1976, ko se je v Beljaku zelo glasno uprl šefu stranke in postal deželni sekretar. Leta 1979 je postal najmlajši zvezni poslanec, štiri leta pozneje šef koroške svobodnjaške stranke in leta 1986 po hudih notranjih vrenjih tudi šef zvezne svobodnjaške stranke. Prvi vrh svoje politične kariere je dosegel leta 1989, ko je SPÖ izgubila absolutno večino, on sam pa je bil s pomočjo ljudske stranke izvoljen za prvega svobodnjaškega deželnega glavarja na Koroškem. Kljub velikim obljubam dveletna zapuščina ni bila velika. V tem času mu je uspelo ukiniti uradni naziv dvorni svetnik, zapreti dve tovarni celuloze, Obir in Magdalen, nikoli izpolniti obljube, da bodo odpuščeni delavci dobili denarna nadomestila, ter ustanoviti manjšinski urad pri deželni vladi, ki se je v osmih letih spremenil v njeno podaljšano roko. Tedanji predsednik narodnega sveta Matevž Grilc je za Dnevnik povedal, da je politični položaj tako za Haiderja kot za manjšino podoben kot pred desetimi leti. Haider se po vsej verjetnosti ne bo hotel izpostavljati s protimanjšinskimi akcijami, saj bi to še dodatno škodovalo njegovemu slabemu zunanjepolitičnemu ugledu. Lahko pa se zgodi, da bo notranje manjšinske razprtije izkoristil "bolje" kot njegov predhodnik.