Zatiranje polžev ni preprosto. Njihovega števila pri množičnem pojavu nikoli ni mogoče zmanjšati z enim samim ukrepom. Nekoč smo že zapisali, da je prednost pri zatiranju tega – v tem primeru škodljivca v dejstvu, da nam ne more niti pobegniti niti odleteti. Vsakemu lastniku vrta je prepuščeno, za kateri način zatiranja se bo odločil. Poznamo namreč ekološke, biološke, mehanične in kemične metode uravnavanja števila polžev. Med ekološke štejemo vse tiste korake, ki so nekakšna biološka odvračalna cona med počivališčem in mestom hranjenja. To so vsi tisti ukrepi, ki slabšajo življenjski prostor polžev. Med mehanične ukrepe spada postavitev različnih sredstev in naprav ter stalna obdelava, zasaditev rastlin, ki polže privabljajo, in rastlin, ki jih odbijajo, umetno ureditev mest za počitek oziroma spanje polžev. V nadaljevanju navajamo le nekaj tovrstnih primerov. Pivske pasti – v zemljo vkopljemo kozarce ali skodelice, ki morajo imeti zelo gladke notranje stene, napolnimo jih s pivom 2 ali 3cm pod robom. Pivo namreč zaradi ekstraktnih snovi polže zelo privlači. Ta metoda je zelo dobra vaba za polže, saj jih močno privablja tudi z večje razdalje. Po vrtu lahko tudi nastavimo predmete za zbiranje polžev: vlažne krpe, vreče iz jutovine, kose desk, drenažne cevi, votlake in podobno. Pod njimi si poiščejo zavetje, da lahko prespijo dan. Če bomo tem predmetom dodali še nekaj koščkov svežega krompirja ali solatne liste, bodo polži še raje zlezli vanje in podnje. Podnevi te predmete dvignemo in poberemo polže. Pomagamo si lahko tudi z rastlinskimi izvlečki. Izvleček begonije učinkuje zelo odvračalno. Cvetove in liste begonije sesekljamo in namočimo v deset litrov vode. Namakamo jih najmanj dve uri. V to mešanico namočimo sadike vrtnin pred sajenjem ali z njo obilno prelijemo rastline, ki jih želimo varovati. Podoben učinek imajo izvlečki listov ribeza in sivke. Nekatere rastline pa polže odvračajo. Takšna je na primer bela gorjušica, ki s svojimi izločki zadržuje polže stran od gredic. Med gredice lahko nasujemo tudi dele rastlin, ki s svojimi vonjavami polže odvračajo (deli praproti, bezga, preslice, rmana in iglice kleka). Za preprečevanje gibanja polžev po vrtu uporabljajo nekateri zdrobljene jajčne lupine, ki jih potresejo po gredicah. Premikanje polžev onemogočajo tudi kamena moka, apnena moka, žaganje. Nasujemo jih lahko okoli ogroženih gredic. Te snovi povzročajo, da polži izločajo veliko sline in s tem slabijo. Nekateri vrtnarji pa prisegajo na sol, bodisi kuhinjsko ali živinsko. Nasujejo jo na gredice med zelenjavo in na stezice med gredicami ali pa tam, kamor se polž umakne podnevi.