Zgodovina pravi, da naj bi se menstrualne skodelice začele pojavljati sočasno s tamponi, v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ker pa je takrat veljalo za neprimerno, da se ženska dotika vagine, so menstrualne skodelice uporabljale le najbolj svobodomiselne ženske. Potem ko je njihova uporaba bolj ali manj zamrla, naj bi skodelice in tudi pralni higienski vložki začeli spet postajati popularni konec prejšnjega stoletja, ko so začele ženske iskati do okolja prijazne in cenejše rešitve. Za prvimi menstrualnimi skodelicami iz lateksa, ki naj bi dostikrat povzročale alergične reakcije, so naredili lunino skodelico iz medicinsko preverjenega mehkega silikona. Približno 5 centimetrov velika skodelica, ki jo je mogoče dobiti v dveh velikostih, se vstavi v nožnico. Tesno se prilega notranjim stenam nožnice in preprečuje, da bi menstrualna tekočina uhajala mimo. Skodelico naj bi uporabnice izpraznile in umile vsakih štiri do osem ur.