Naključni obiskovalec Jeruzalema lahko hitro ugotovi, po katerem delu starega mestnega jedra hodi. Armenski in krščanski del sta dokaj neopazna in umirjena, še posebej v primerjavi z arabskim delom, kjer kar mrgoli prodajalcev, ki vabijo v svoje prodajalne in so kot vsi Arabci vsak hip pripravljeni na barantanje. Značilni obiskovalci tega dela so v bele rute zaviti Beduini, ki s svojim mirnim vedenjem predstavljajo pravo nasprotje glasnim Arabcem. Židovski del je za tujce prava paša za oči, predvsem zaradi pravovernih Židov. Prebivalstvena sestava Izraela je namreč precej zapletena. Poleg že prej omenjenih muslimanskih in krščanskih Arabcev živijo v Izraelu verni in neverni Židje. Tudi verni se ločijo na pravoverne in malo manj verne, ta njihova verska usmerjenost pa se kaže tudi na zunaj. Malo manj verni nosijo vsakdanja oblačila in se od nevernih ločijo le po "kipi"; to je majhni kapi, ki jo imajo moški s sponkami pripeto na lase in predstavlja mejo med bogom in posameznikom. Pravoverni možje se po zunanjem videzu ločijo že na daleč. Kljub veliki vročini nosijo črne, vedno malo prekratke hlače, pod črnim plaščem ali suknjičem imajo belo srajco, na glavi pa imajo obvezno klobuk. Pod klobukom imajo seveda kipo. Moški se ne brijejo in strižejo, zato imajo vsi po vrsti brade, lase pa imajo ob strani zvite v nekakšne zvitke. Za razliko od pravovernih moških se morajo pravoverne ženske briti, česar pa se ne opazi, ker nosijo lasulje. Navadno imajo umetne lase spete v čop, ki je odet v posebno mrežico. Njihova obleka je konvencionalna, po izgledu nikakor ne izstopajo in skušajo imeti kar se da preprosti videz.