Ali pa bosta še naprej prijatelja, to vprašanje je postajalo vse težje in vse bolj zoprno. Kako leto ali dve poprej se je Boulnois poročil s prelepo in sploh ne neuspešno igralko; bil ji je privržen na svoj zadržani in togi način; bližina njunega in Championovega doma pa je tej lahkomiselni zvezdi ponujala priložnost, da se je vedla na način, ki ni povzročal drugega kot mučno in precej prostaško spotiko. Sir Claude je bil umetnost samooglaševanja razvil do popolnosti; kot je kazalo, je noro užival v tem, da je bil enako na očeh v ljubezenski avanturi, ki mu ni mogla biti v nikakršno čast. Lakaji iz dvorca Pendragon so ves čas prinašali šopke za gospo Boulnoisjevo; nenehno so pred hišo ustavljali kočijaži in šoferji, da popeljejo gospo Boulnoisjevo; posestvo so drug za drugim zapolnjevale plesne prireditve in maškerade, na katerih je baronet paradiral z gospo Boulnoisjevo kot s Kraljico ljubezni in lepote na kakem viteškem turnirju. Prav ta večer, ki si ga je gospod Kidd oddelil za odkrivanje katastrofizma, je sir Claude Champion oddelil za predstavo Romea in Julije na prostem - sam je imel igrati Romea, Julije pa pač ni treba imenovati.