Ma »uoštja«, Primorčica moja, se ti je nabralo enih problemov, da si nisem mogla kaj in sem nemudoma sedla za mizo, ošilila svinčnik, pripravila bel list papirja, da ti odogovorim na goro vprašanj. Do junija pa že ne bova čakali. Od mene terjaš, da bi bila še strokovnjakinja za vid, sluh, rast in pedagogiko, ampak nič ne de, se bom potrudila po najboljših močeh. Resda poznam veliko receptov, denimo za odlične fritule ali pasticado, žal pa za hitro in visoko rast pravega recepta ni. Ljudje smo pač eni višji, drugi nižji in tudi sama, čeprav sem si želela vsaj meter 76 centimetrov, se tej znamki še zdaleč nisem mogla približati. Nekaj centimetrov boš še pridobila, o tem ne dvomim, a je vprašanje, če boš lahko center pri košarki. Nič ne de, kajti pri košarki potrebujejo tudi nižje igralke. S tem si jaz ne bi belila glave. Tudi s slabšim vidom ne. Vaj za izboljšavo vida ni. Najbolj pomaga redno nošenje očal, da se zadeva ne bi še poslabšala. In kaj je, prosim te lepo, narobe z očali? Jaz jih nosim od začetka srednje šole, pa poglej, kako fejst punca sem in koliko let sem dočakala. Se pa strinjam, da lepa očala lahko obrazek še polepšajo. So kot nekakšen modni dodatek, zato si res vzemi čas in skupaj s kakšno prijateljico preveri kar nekaj deset naočnikov. Prepričana sem, da boš našla prave. Samo ne naredi tako kot moja vnukinja Anja, ki me je vlekla k osmim optikom. Noge so me bolele, zadnja plat od sedenja tudi, pa še sitna sem bila, ker me sploh ni upoštevala. Na nos si je namreč natikala očala štiri ure in pri vsakih, ki so bila meni manj všeč ter sem se kremžila, kot bi jedla dobro zasoljen čokolino, je dejala »to so ta prava« in je bila bolj navdušena. Potem si je izbrala takšna, ki jih jaz ne bi dala na nos tudi v najbolj črni temi. No, kako smo si različni. Ta zgodba z učenjem pa mi ni tuja. Nisi ne prva ne edina, ki jo mučijo nezbranost, pomanjkanje učnih navad in načina pomnjenja. Vidiš, za to obstajajo priročniki, a tudi nje je treba prebrati, razumeti in si zapomniti tisto, kar v njih piše. Jaz bi na tvojem mestu vendarle stopila najprej do razredničarke, mogoče imaš razrednika, ne vem, in razložila, da je ves tvoj učni trud zaman in da bi se rada naučila, pa ne le za boljšo oceno, ampak tudi zato, ker bi rada snov bolje razumela; prosi jo, naj ti svetuje, kako se učiti in katero knjigo o učenju naj prebereš. Ne pozabi pa, da bo tudi za to treba veliko potrpljenja, kajti rezultati se ne bodo pokazali že naslednji dan. Kar me pa najbolj muči in se mi zdi, da je povezano tudi s tvojimi težavami pri učenju, je tvoj sluh. Vsekakor ga moraš preveriti pri zdravnikih, kajti če res slabše slišiš, potem ti tudi v šoli med poukom marsikaj, kot pravimo, »uide« in ti doma pri učenju manjka prav tisto, kar je pomembno za razumevanje snovi, ki bi se jo rada naučila.