Ker smo trije (Boštjan, Jasmin in jaz) »služboobvezni«, je sledila rezervacija dopusta v službi. Tudi s tem ni bilo težav; tako je v začetku maja sledila dokončna potrditev skupnega ribolova. Samo višja sila bi lahko preprečila odhod. Sam sem na internetu iskal podatke o Boračkem jezeru. Bilo jih je veliko, vendar o krapolovu skoraj nič. Na ex-Šaranđijah sem našel podatek, da so na večini jezer v Bosni nenavadni načini ribolova: mreže, bombe, vile … Boštjan je preveril stanje pri domačinih in tudi tam so bile novice slabe. Nekaj ekip je že lovilo, vendar so bile vse brez prijema. Širile so se govorice o bombah, mrežah, vilah. Negotovost je bila iz dneva v dan večja in iskali smo rezervne možnosti za ribolov: Madžarska, Prekmurske gramoznice, Šmartinsko jezero … Pogoj: dovoljen nočni ribolov. Na internetnih straneh RZS mi je Renecarp (ki se mu ob tej riložnosti še enkrat zahvaljujem) dal informacije o Madžarskih jezerih. Večina se je nagibala k Šmartincu, zato smo se odpravili tja in ga delno presonirali. Dogovor je že skoraj padel za Šmartinca, ko je Goran privlekel na dan pogoj skupnega ribolova: možnost nočnega ribolova. Na Šmartincu to na žalost ni mogoče, tako da smo se sedem dni pred odhodom dogovorili za