Kdo je lahko imel še tako srečno otroštvo, je nesebičen, potrpežljiv, skromen, delaven, pa ni srečen, ker ga ljudje ne sprejemajo. Včasih je vzrok v predsodkih (vera, socialni status, telesna hiba, bolezen), pogosto pa gre za nevoščljivost (človek napreduje na družbeni lestvici, ker se izkaže z marljivostjo, zato mu zavidajo in mečejo polena pod noge). Iz slednjega je razvidno, da je res bolje biti nekje na sredini, a kaj ko se tam vsakdo ne počuti srečnega, ker se njegova prilagodljivost pogosto sprevrže v podredljivost. Do tega zopet prihaja zaradi nesprejemaja s strani drugih ljudi. Pri tem jim ne zadošča, da je ta izjemen duh, da ima cel kup vrlin Kljub temu ali ravno zaradi tega ga ne sprejmejo medse. Sprašujejo se, kaj je narobe z njim, da je tako nizko padel.